Reichenberg arhitektura
Novica
Aktualno
Mag. Andrej Goljar, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter
Ana Struna Bregar, vodja Hiše arhitekture, vas vljudno vabita na otvoritev razstave arhitekturnih del biroja REICHENBERG ARHITEKURA, ki bo v četrtek, 16.12.2010 ob 19. uri v galeriji Hiše arhitekture, Vegova 8, Ljubljana. Razstavo bo odprl Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Slovenije.
Razstavljena dela bodo na ogled vsak delavnik v času
od 16. decembra 2010 do 6. januarja 2011, od 8.00 do 16.00 ure.
Sponzor pogostitve je podjetje Konstruktor.
Vljudno vabljeni na otovoritev in prijetno druženje ob koncu leta!
ARHITEKTURNA ORODJA REICHENBERG ARHITEKTURE
Reichenberg arhitektura je ena mariborskih arhitekturnih pisarn z najdaljšo tradicijo. Projekti Bogdana Reichenberga so pozornost zbudili že sredi osemdesetih let in bili takrat med drugim nagrajeni z nagrado Prešernovega sklada in Borbino nagrado. Med nedavno prejetimi nagradami Reichenberg arhitekture izstopata Zlati svinčnik in Footbridge Award, obe za Studenško brv v Mariboru. Poleg zgrajenih stavb, javnih prostorov in drugih ureditev je Reichenberg arhitektura, ki jo od leta 2004 skupaj vodita Bogdan in Gregor Reichenberg, v zadnjih letih postala eden najbolj rednih in upoštevanja vrednih udeležencev arhitekturnih natečajev v Mariboru in širše v Sloveniji. Natečajne in idejne zasnove Reichenberg arhitekture se soočajo z različnimi prostori: s srednjeveškim mestom, s karejskim mestom 19. stoletja, socialističnim mestom in industrijskim mestom, z mestnim robom in urbaniziranim podeželjem, pa tudi z odprto krajino. V teh prostorih arhitekti zaznavajo različne probleme, na katere odgovarjajo s koncepti, ki jim je skupen svojski način spajanja prostorskih fragmentov v bolj jasne celote. V arhitekturnih idejah Reichenberg arhitekture je razvidno prizadevanje za oblikovanje prostorskega kontinuuma. Arhitekti ga gradijo kot prostor neprekinjenih povezav in postopnih prehodov. Notranje komunikacije v stavbah vgrajujejo v sisteme javnih mestnih prostorov. Ko se soočijo s strmim reliefom, stavbne mase “razprostrejo” po plastnicah. Kompaktne volumne predrejo z zelenimi atriji in razpirajo z zajedami, ki jih sami poimenujejo z geološkim izrazom “predornine”. Naravno zelenje torej obravnavajo kot živo magmo, ki skozi lupine fasad predira v stavbe. S svojimi arhitekturnimi orodji Reichenberg arhitektura posreduje tam, kjer v prostoru med seboj trčijo nasprotja in se soočajo kontrasti: med mestom in parkom, med arhitekturo in krajino,med zgodovino in sodobnostjo, med zaprtim in odprtim, med intimo in ekshibicionizmom. Arhitekturna orodja Reichenberg arhitekture nastajajo ob pregledovanju, analiziranju in določanju rešitev za prostore, ki so iz različnih vzrokov razdrobljeni, ločeni, prerezani, neobdelani. Kot takšna so odraz specifičnih strokovnih izkušenj in predstavljajo sposobnost odgovarjanja na konkretne in resnične arhitekturne probleme, ki so prisotni tu in zdaj. “Če si je mogoče življenje razlagati kot potovanje skozi prostor, predstavlja arhitektura postajo na tej poti. Trdna, termična,udobna pa vendar začasna. Iskanje vzrokov zanjo zato ne pomeni vselej analize okolja, iskanje konteksta, marveč zahteva odkrivanje in formiranje takih prostorskih oprijemališč, ki ležijo izven arhitekture. Gre preprosto za izpostavljanje dejstva, da je arhitektura pojmovno in vsebinsko integralni del širšega prostora v katerem stoji,” pravi Bogdan Reichenberg.
Matevž Čelik