Resolucija o arhitekturi, krajinski arhitekturi, urbanizmu in prostoru
Novica
Aktualno
Od osamosvojitve naprej se družbene in gospodarske razmere v Sloveniji spreminjajo v smeri deregulacije države in vseh njenih podsistemov z namenom, da se celoten družbeni ustroj prilagodi modelu svobodnega tržnega gospodarstva. Kot mnoge druge stroke so bili tudi poklici arhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov in prostorskih planerjev podvrženi prosti konkurenci na trgu, kar je povzročilo drobljenje delovnih skupin v male in nepovezane gospodarske subjekte, ki so se borili na trgu vsak zase, za svoje specifične koristi. Posledica tega je, da so se v tem času in še posebej v zadnjih desetih letih družbeni ugled, strokovni vpliv in vrednost naštetih poklicev bistveno zmanjšali.
S trženjem storitev na prostem trgu so poklici arhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov in prostorskih planerjev najprej zgubili legitimnost zastopanja javnega interesa. Z zmanjševanjem pristojnosti strokovnih služb in hkratnim povečevanjem moči kapitala ter zasebnega lastništva je upadal tudi njihov vpliv na razvojne odločitve. Posledica je toliko zmanjšana moč strok, ki se ukvarjajo s prostorom, da je njihov vpliv na procese v urejanju prostora komaj zaznaven. Preurejanja lastninskih razmerij iz skupne v posamično korist so se namreč v prostoru odražali izključno skozi preurejanje fizičnih razmerij med različnimi nepremičninami v korist posamičnih interesov, pri čemer je bila vloga naših znanj zvedena na tehnično pomoč in podporo. Po dvajsetih letih neustreznega razumevanja in udejanjanja vloge zgoraj naštetih strok, ki jih za učinkovit in splošno koristen razvoj družbe povezuje Zbornica za arhitekturo in prostor, so se jasno pokazale pogubne posledice politike zadovoljevanja kratkoročnih posamičnih interesov v obliki globoke splošne družbene krize in popolnega zastoja v razvoju.
Za spremembo sedanjega stanja je nujno:
• Ponovno ustanoviti samostojno ministrstvo za kulturo, ki se mora aktivno vključiti v procese gospodarjenja s prostorom ne samo na področju varovanja kulturne dediščine, temveč in predvsem na področju razvoja kakovostnega bivalnega in delovnega okolja. Arhitektura je namreč ena od najbolj ključnih sestavin narodove kulture in pomembna umetniška disciplina, ki bistveno soustvarja identiteto slovenske države. Kot njeni ustvarjalci tudi arhitekti zahtevamo pravico do oblikovanja avtonomne kulturne politike v okviru samostojnega ministrstva za kulturo.
• Omejiti samovoljo politikov pri odločanju na vseh nivojih o posegih v prostor.
• Pripraviti dolgoročno vizijo prostorskega razvoja države na podlagi široke, demokratične javne razprave.
• Vzpostaviti ustrezne mehanizme, ki bodo opredelili družbeno odgovornost arhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov in prostorskih planerjev in omogočili uresničevanje njihove odgovornosti.
• Zagotoviti pogoje za neodvisno opravljanje poklica arhitekta, krajinskega arhitekta, urbanista in prostorskega planerja, ker je kakovost arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma in prostorskega planiranja v javnem interesu.