Spoznanja ob zaključku ankete o opravljanju poklica
Novica
Aktualno
Zbor ZAPS z naslovom »Zakaj ni več arhitektov redno zaposlenih?« je izpostavil vprašanje oblik zaposlitev arhitektov in krajinskih arhitektov. Na pobudo udeležencev zbora smo pripravili anketo, katere namen je bil ugotoviti, v kakšni obliki oziroma strukturi arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci v Sloveniji opravljajo svoj poklic, ali so s svojim položajem zadovoljni, predvsem pa, ali jim zaslužek omogoča preživetje. Z anketo smo ugotavljali tudi, kako bi lahko ZAPS prispeval k temu, da se stanje v naših poklicih izboljša. Anketo nameravamo izvajati vsako leto, tako da bomo lahko rezultate več let med seboj primerjali.
Rezultati ankete kažejo, da skoraj polovica anketiranih poklic opravlja v eni izmed oblik samozaposlitve (31% samostojnih podjetnikov, 9% samozaposlenih v kulturi s plačanimi prispevki, 6% samozaposlenih brez pravice do plačevanja prispevkov).
Skoraj dve tretjini anketiranih navaja, da njihov trenutni mesečni dohodek ne presega povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji (cca 1.500 eur), tretjina ne presega povprečne plače v panogi Arhitekturno projektiranje, ki je po podatkih Statističnega urada nižja od povprečja (cca 1.200 eur), desetina vprašanih pa zasluži manj kot 880 eur na mesec, kolikor znaša minimalni neto mesečni dohodek v Republiki Sloveniji. V najboljši poziciji so redno zaposleni v lastnih birojih, v najslabšem položaju pa samozaposleni na področju kulture brez pravice do plačila prispevkov. Ob tem se kažejo precejšnje razlike tudi med tistimi z in brez licence v prid tistih z licenco, ter med ženskami in moškimi v prid slednjih.
Na vprašanje, kolikšen bi moral biti njihov neto mesečni zaslužek, 5 odstotkov anketiranih odgovarja, da pričakujejo dohodek, nižji od povprečne mesečne neto plače v RS, vsi ostali pa pričakujejo višji dohodek.
Četrtina anketirancev je mnenja, da jim trenutni status ne omogoča dostojnega življenja, tretjina pa meni nasprotno. Samo dobra četrtina se jih v trenutni obliki delovanja počuti varno, dobra tretjina pa ne. Le dobra tretjina meni, da s trenutnim dohodkom lahko shaja.
Četrtina anketirancev za svoje storitve doseže vrednosti projektantske ure, ki predstavljajo 30 ali več odstotkov nižje vrednosti od priporočenih, šestina anketirancev pa vrednosti, ki predstavljajo celo 50 odstotkov nižje vrednosti od priporočenih. Minimalna priporočena vrednost normirane ure, objavljena na spletni strani ZAPS, znaša 52 eur, 50 odstotkov nižja vrednost pa tako znaša 26 eur. To pomeni, da anketirancem, ki zaračunavajo tako nizke vrednosti, bodisi zaslužek ne omogoča preživetja oziroma jim pri preživetju nekdo pomaga (npr. partnerji oziroma starši), bodisi da storitve ne opravijo dovolj kvalitetno, ali pa da ne upoštevajo veljavne finančne, delovno pravne in avtorske zakonodaje. Pri izračunu vrednosti normirane oziroma projektantske ure so namreč upoštevani vsi stroški biroja, kot so stroški dela, stroški delovnih prostorov, stroški osnovnih sredstev in programske opreme, stroški poslovanja in opravljanja dejavnosti (zavarovanja, računovodstvo, članarine, takse in podobno), finančni stroški (davki, banke, posojila, garancije in podobno), potni stroški ter razni drugi stroški, z upoštevanjem veljavne finančne, delovne in druge zakonodaje.
Slabi dve tretjini anketirancev se strinja, da bi morali za doseganje boljšega zaslužka zaračunavati višjo urno postavko, kar 82 odstotkov pa jih priznava, da bi morali zaračunavati tudi storitve, ki jih opravijo, pa jih ne zaračunajo (npr. pripravo projektne naloge, ipd.)
Do uporabe Arhigrama so anketiranci zadržani. Tretjina se jih sicer strinja, da bomo le z uporabo Arhigrama dosegli priporočene vrednosti storitev, vendar pa jih skoraj tretjina meni, da je Arhigram preveč zapleten, dobri petini pa Arhigram pomaga pri izračunu okvirne količine normiranih ur in pri strukturiranju ponudbe.
Glede tega, kaj bi se moralo spremeniti, da bi se stanje izboljšalo, se skoraj vsi anketiranci strinjajo s trditvijo, da je treba povečati ugled stroke. Dobre tri četrtine se jih strinja tudi, da je treba doseči višje cene storitev, dobri dve tretjini pa, da je treba ukiniti nelojalno konkurenco na trgu.
Velika večina anketirancev se strinja s tem, da ZAPS k izboljšanju stanja lahko pripomore z informiranjem investitorjev glede vsebine in obsega storitev ter glede pomembnosti dobre arhitekturne zasnove, dve tretjini pa tudi z obveznostjo uporabe Standarda ZAPS in Arhigrama. Dobra polovica se jih prav tako strinja, da bi bilo treba nelojalno konkurenco preprečevati tako, da bi strokovni nadzor, ki ga mora na podlagi ZAID izvajati ZAPS, vključeval tudi preverjanje zaposlovanja in poslovanja, programskih licenc, ipd.
Po mnenju večine anketirancev nelojalno konkurenco predstavljajo zlasti arhitekti in krajinski arhitekti, ki svojega dela ne opravljajo kvalitetno in zato tudi manj računajo, pa tudi arhitekturni biroji, za katere v prekarnih oblikah zaposlitve delajo drugi arhitekti. Kot nelojalno konkurenco ocenjujejo tudi oblikovalce interierjev in druge osebe brez ustrezne strokovne izobrazbe, ki prevzemajo arhitekturne naloge, ter profesorje, ki so zaposleni na fakulteti in imajo svoje biroje. Večinoma pa se ne strinjajo, da nelojalno konkurenco predstavljajo arhitekti in krajinski arhitekti brez licence ZAPS, študenti arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma ter samozaposleni v kulturi, ki jim MK plačuje prispevke.
