Sprejetje zakona o javnem naročanju (ZJN-3)
Novica
Aktualno
Državni zbor je 27.oktobra, 2015 sprejel nov zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi ter več ugotovitev iz prakse. Glavna cilja, ki ju zasleduje sta, da je poraba javnega denarja ekonomična in da so postopki oddaje javnih sredstev transparentni. Kljub temu je 2. novembra, 2015 državni svet z 28 glasovi za in petimi proti na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasoval odložilni veto na novi zakon. O zakonu bo torej moral še enkrat odločati državni zbor, za sprejem pa bo potrebna absolutna večina glasov.
Med glavnimi vsebinskimi spremembami v zakonu, če bo sprejet, ki so pomembne za arhitekturno in inženirsko stroko, je nedvomno vrnitev obveze javnih natečajev za arhitekturne, krajinsko arhitekturne in prostorsko načrtovalske storitve. Ta je opredeljen v petem poglavju zakonaoz. od 100. do 104. člena zakona.
Besedilo zakona, ki ga je sprejel državni zbor je na naslednji povezavi.
Obveza natečaja se nanaša na:
a) za javno naročilo storitve projektiranja novih objektov v javni rabi, kot jih določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov v naslednjih primerih:
– za projektiranje objektov za šport, rekreacijo in druge objekte za prosti čas skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov iz skupine 241, kot jih določa 88 uredba, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objektov državnega pomena, če ocenjena investicijska vrednost presega 500.000 eurov;
–za projektiranje drugih objektov, če ocenjena investicijska vrednost presega 2.500.000 eurov;
b) za javno naročilo storitve priprave strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja, kot jih določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja v naslednjih primerih:
– če načrtovane prostorske ureditve posegajo na območja, kjer se spreminja namenska raba območja, kadar površina načrtovane prostorske ureditve presega površino pet hektarjev;
– če obvezno izvedbo projektnega natečaja določa prostorski akt.
Predstavniki ZAPS so pri nastanku zakonodajnih rešitev v sprejetem zakonu intenzivno sodelovali, nekatere aktivnosti ZAPS so objavljene na spletu v rubriki Javna naročila / ZJN3 in Javna naročila / pritožbe. Ministrstvo za okolje in prostor je v postopek usklajevanja za področje prostorskih, gradbenih zadev in natečajev povabilo ZAPS, IZS in Mrežo za prostor.
Pregled poteka sprejemanja ZJN-3 in aktivnosti ZAPS so objavljene na spletni strani ZAPS (povezava)
ZAPS je poleg problematike natečajev izpostavil škodljivost razpisov po merilu najnižje cene in zahteval sprejetje normativov in smernic za naročanje arhitekturnih storitev. Pri tem smo ves čas poudarjali da:
– Arhitekturne in inženirske storitve sodijo med intelektualne storitve. Tako je med drugim zapisano v slovenskem standardu SIST EN 16310 v poglavju pomen izrazov.
– Naročanje intelektualnih storitev po merilu najnižje cene, ki je v Sloveniji prevladujoči način javnega naročanja teh storitev je popolnoma zgrešen.
– Poglavitni smoter, ki bi mu moral slediti sistem javnega naročanja je najvišja možna kakovost za ustrezno ceno. Pojem kakovost zajema več vidikov, od splošnih: trajnostnih, okoljskih in gospodarskih, do konkretnih: kakovost rešitev, tehnična kakovost dokumentacije in storitev, kar naj bi v seštevku pripomoglo do višje kakovosti grajenega bivalnega in delovnega okolja ter javnega prostora.
Zagovornikom arhitekturne stroke je uspelo prepričati pripravljalca da:
– merila za obveznost natečaja veže na investicijsko vrednost, in ne na vrednost storitve, kot je v Direktivi, in kot je bilo doslej v zakonu (100.člen)
– poveča delež strokovnih članov ocenjevalne komisije na 50% (v Direktivi 30%), (103.člen)
in ni uspelo prepričati da:
– je potrebno normirati storitev in ceno,
– sprejeti smernice, na podlagi katerih bi lahko izločali ekscesne ponudbe,
– predvidi sprejetje Pravilnika o natečajih, kot podzakonskega akta ZJN.
Zakon, ki ga je sprejel DZ s kriterija najnižje cene prehaja na kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročniki bodo tako lahko upoštevali tudi okoljske in socialne kriterije.Zakon je bolj naklonjen načelu kakovosti pri naročanju, zlasti inovativnih storitev.Ekonomsko najugodnejšo ponudbo zakon določa na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi. Merila lahko vključujejo: kakovost, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti, organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila.
Vprašanje je, ali bodo temu sledili tudi razdrobljeni in večinoma nestrokovni slovenski javni naročniki. Pripravljalec je vendarle predvidel možnosti za izločanje neobičajno nizkih ponudb (86.člen).
Vlada Republike Slovenije je ob potrditvi sprejema predloga ZJN3
in posredovanju predloga zakona v Državni zbor naložila Ministrstvu za javno upravo, da z resornimi ministrstvi pripravi smernice za učinkovito javno naročanje na področju gradenj in inženirskih storitev. V sporočilu je med ostalim zapisano: “Vlada RS je sprejem predloga zakona pospremila še z dvema pomembnima odločitvama, na podlagi katerih bo jeseni sledila prenova sistema zelenega javnega naročanja in priprava smernic za učinkovitejšo izvajanje javnih naročil na pomembnejših vsebinskih in procesnih področjih.” Natančnejšo vsebino teh odločitev lahko razberemo iz poročila 43. seje Odbora za gospodarstvo, na kateri je sklenjeno, da se predlog sklepa Vlade RS dopolni z naslednjima dvema točkama:
“Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za okolje in prostor, da do 15.9.2015 z resornimi ministrstvi oblikujeta delovno skupino za prenovo Uredbe o zelenem javnem naročanju. Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za javno upravo, da z resornimi ministrstvi do 1.1.2017 pripravi smernice za učinkovito javno naročanje na področju gradenj in inženirskih storitev.”
Z zadnjo točko so postavljeni temelji za pripravo konkretnih rešitev (smernic, priporočil, vzorcev) za potreben preobrat pri slabi praksi javnega naročanja na področju projektanstkih storitev. Ne glede na odložilni veto se je v tem tednu začelo delo na izdelavi smernic. Prvi sestanek je bil namenjen izmenjavi informacij in stališč. Oblikovani bosta dve delovni skupini: za pripravo smernic za gradnjo in za storitve, ki bo vsebovala inženirske in arhitekturne storitve, v okviru slednjih še natečaje.
Ključna dilema, ki smo jo izpostavili je: ali se bo država zavezala k upoštevanju (načeloma neobveznih) smernic pri javnih naročilih? Brez obvezne uporabe pravil za izvedbo natečajev bodo izničeni učinki določil o natečajih v samem zakonu.