Standardizirani opisi del, materialov in opreme za stavbe (SODMOS)
Novica
Aktualno
Konec lanskega leta so bili na spletnem mestu IZS objavljeni Standardizirani opisi del, materialov in opreme
za stavbe (SODMOS). Standardizirani opisi del, popisi materialov in opreme v gradbeništvu v skladu s 35.
členom GZ-1 »določajo načine izvedbe, pravila za računanje količin, pravila za obračun opravljenih del,
materialov in opreme ter druge ukrepe, ki omogočajo kakovostno in stroškovno učinkovito graditev
objektov«. Uporaba standardiziranih opisov po GZ-1 ni obvezna. Ker gre v tem primeru za pomembno
vsebino popisov, ki izhajajo iz načrtov arhitekture, je pomembno, da je gradivo ustrezno pripravljeno, zato v
nadaljevanju podajamo mnenje o pripravljenem gradivu.
V uvodnih pojasnilih in določilih k SODMOS je zapisano: »Standardizirani opisi sledijo prevodu avstrijske
baze standardiziranih opisov, hkrati pa v največji možni meri stremijo k prilagoditvi na slovenske razmere.
Sicer pa med avstrijskim in slovenskim načinom izdelave popisov del in razpisne dokumentacije niti ni tako
velike razlike.«
Izvorni dokument, na katerega se avtorji sklicujejo, v opisih ni nikjer citiran, prav tako pogrešamo vsaj
utemeljitev zadnjega stavka iz navedka. Nujno bi bilo pokazati razlike med obema načinoma izdelave
opisov in utemeljiti odločitev, na osnovi katere so bili kot podlaga izbrani ravno avstrijski opisi. Ti se na
žalost ozirajo v preteklost, saj izhajajo iz časov pred pojavom BIM, poleg tega pripravljeno gradivo
originalno besedilo mnogokrat povzema kar direktno, brez potrebnega premisleka o ustreznosti z vidika
slovenske prakse in predpisov. Na tem mestu naj izpostavimo na primer sklicevanje na tuje pravilnike; v
nekaterih opisih se namreč pri režijskih delih omenja »Pravilnik o nadurah« s faktorji (1 OE = 1 EVRO x
faktor).
Strinjamo se, da je ob tako pomembnem trenutku, ko bomo prvič dobili standardizirane opise del, primerno
spremeniti utečene navade pri pripravi popisov, vendar le, če bo sprememba sledila napredku tehnike in
pripomogla k večji jasnosti ter obenem olajšala izdelavo popisov.
Izdelovalec navaja tudi: »Glede na to, da gre za prvo slovensko verzijo, ki jo je potrebno v praksi še
preizkusiti, je pričakovati, da bo perioda popravkov v prvem obdobju pogostejša, nato pa se bo sčasoma
približevala avstrijski praksi.« Pričakujemo torej, da bo poskrbljeno za pilotne projekte, na katerih se bo
SODMOS preizkusil in na podlagi implementacije na pilotnih projektih ustrezno posodobil ter pripravil za
splošno rabo. Brez preveritve na pilotnih projektih, je uporaba tega dokumenta za izdelavo popisov
strokovno vprašljiva.
Izdelovalec zaključuje uvod z odstavkom: »Pri izdelavi smo si zadali nalogo, da pripravimo bazo
standardiziranih opisov, ki bo splošno uporabljena, odobrena od pristojnih inštitucij in javno potrjena z
ustreznimi akti ali standardi. Ta trenutek uporaba torej ni obvezujoča, razen če je tako določeno v razpisni
dokumentaciji, priporočamo pa, da se projektanti odločajo za njeno uporabo, seda pa bodo pri tem
potrebovali tudi podporo investitorja.« Glede na navedeno naj izdelovalec poda informacijo v kateri fazi
odobritve je dokument in pri katerih pristojnih inštitucijah. Pred odobritvijo je uporaba dokumenta seveda
stvar odločitve naročnikov oziroma projektantov. Ob tem pa je potrebno tudi naročnikom podati ustrezno in
strokovno podkrepljeno informacijo o uporabnosti dokumenta.
Glede na to, da se v gradbeništvu intenzivno spodbuja implementacija BIM, od izdelovalca opisov
pričakujemo tudi utemeljitev skladnosti SODMOS s informacijskim modeliranjem gradenj.
Da bi bili opisi zares lahko uporabni v obdobju digitalizacije gradbeništva, ki je pred nami, bi morali izhajati
iz logike digitalnega modeliranja gradnje, torej iz logike BIM. To pomeni, da bi bilo potrebno definirati
osnovne gradnike oziroma elemente, ter lastnosti (atribute) za posamezne gradnike. To pa pomeni povsem
drugačen sistem in drugačno strukturo opisov. Nasprotno pa so pripravljeni opisi zasnovani tako, da se
trudijo zajeti vse mogoče kombinacije lastnosti nekega elementa, na primer stol, bele barve, z naslonjalom
za roke; stol črne barve z naslonjalom za roke; stol bele barve brez naslonjala za roke in tako naprej,
namesto da bi bili določeni osnovni gradniki in nabor njihovih možnih lastnosti.
Pomemben del pri pripravi kvalitetnega popisa del so pravila za računanje količin za posamezna dela. Tudi
na tem področju nimamo splošno veljavnih pravil, kaj šele standarda, ki bi določal na kakšen način se
merijo količine (na primer v katerih primerih se odštevajo odprtine) in po katerih kriterijih se ločijo
posamezna istovrstna dela (na primer glede na debelino in višino pri opisih sten). V avstrijskem originalu
takšnih pravil ni, saj jih ureja poseben standard, ki ga pri nas nimamo, zato tudi v prevodu takšna vsebina
manjka. V pripravljenem gradivu tako pogrešamo tudi uvodno poglavje, namenjeno zapisu teh pravil, pri
čemer pa je potrebno tudi takšna pravila pisati z mislimi na bližajočo se neizogibno uporabo BIM procesov.
Prav tako pogrešamo opise, ki izhajajo iz načrtov krajinske arhitekture.
Nazadnje se postavlja tudi vprašanje naziva pripravljenega gradiva. GZ-1 sicer res določa termin
»standardizirani opisi del, popisi materialov in opreme«, vendar pa je takšno poimenovanje neustrezno, saj
bi morali imeti kot podlago za »standardizirane opise« ustrezen standard. Pripravljeni opisi del bi se tako
morali imenovati »tipizirani opisi« del.
Popis del je vmesnik med investitorjem in izvajalcem, ki zagotavlja, da investitor ve kaj naroča in da
izvajalec ve kaj mora dobaviti in vgraditi ter na koncu gradnje predati. Namen popisa je nedvoumno določiti
lastnosti gradiv, kot tudi izgled, dimenzije in načine vgradnje tega, zato je popis eden najpomembnejših
delov projekta. Tehnična kvaliteta projekta se tako praviloma odraža v popisu, v katerem so opisi jasni,
nedvoumni in precizni. Standardizirani opisi bodo v vsakem primeru predstavljali le delež opisov gradbeno
obrtniških del, saj se v realnosti pri gradnjah vedno pojavljajo primeri, ki jih standardizirani opisi ne
pokrivajo. Zato je še toliko bolj pomembno, da je del, ki je standardiziran, pripravljen vzorno in da kot tak
služi kot osnova za vse nadaljnje izpeljave.
Pred pričetkom priprave opisov smo vodstvu IZS ponudili sodelovanje, ki pa ni žal ni bilo sprejeto. Opisi
gradbeno obrtniških del za stavbe namreč pretežno izhajajo neposredno iz načrtov arhitekture, zato smo
mnenja, da je nujno sodelovanje vseh udeležencev pri projektiranju. Na osnutke opisov, ki so bili oktobra
dani v javno razpravo, smo tako podali pripombe, ki pa so bile na žalost upoštevane le v minimalni meri.
Poslane pripombe objavljamo spodaj kot prilogo, saj so pripombe večinoma še vedno na mestu.
Ponovno predlagamo, da se v prvi fazi kot izhodišče priprave opisov s sodelovanjem širšega kroga
strokovnjakov izdela klasifikacija, ki bo omogočala avtomatično generiranje opisov pri uporabi BIM
procesov, obenem pa sledila logiki izvajanju del na gradbiščih.
V Sloveniji premoremo veliko strokovnjakov, ki izdelujejo kvalitetne popise. Prav tako imamo na ravni
združenj, na primer pri Obrtni zbornici Slovenije, številne sekcije, ki že vrsto let pripravljajo kvalitetne opise
del ter pravila obračunavanja, vključno s pripravljenimi opisi del, knjižnicami del in materialov v obliki
računskih orodij. Menimo, da bi bilo smotrno uporabiti že pripravljeno gradivo, ki se v praksi že dolgo
uporablja, znanje in večletne izkušnje strokovnjakov pa smiselno izkoristiti.