Umrl je arhitekt Marko Dekleva
Novica
Aktualno
Poslovil se je arhitekt Marko Marjan Dekleva (1943 – 2025).
Veljal je za enega od utemeljiteljev postmodernistične arhitekture v Sloveniji. S svojo na kraški identiteti zasnovano sodobno arhitekturo je pomembno zaznamoval urbano podobo Sežane. Skupaj z Vojtehom Ravnikarjem, Matjažem Garzarollijem in Egonom Vatovcem je ustanovil arhitekturni kolektiv Skupina Kras.
Otroštvo je preživel v Slavini in Postojni, kjer je obiskoval gimnazijo. Študij arhitekture je nadaljeval na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) v Ljubljani, kjer je diplomiral pri Edvardu Ravnikarju. Po študiju se je preselil v Sežano in se zaposlil v projektivnem biroju podjetja Kraški zidar (1970–1989), kjer je ostal dejaven vse življenje. V tem obdobju je zasnoval številne pomembne objekte v Sežani, med njimi stavbo carinske izpostave na Fernetičih ter osnovno in srednjo šolo.
Skupina Kras je bila med letoma 1976 in 1983 eden ključnih arhitekturnih kolektivov na Krasu in širše. Med njihova osrednja dela sodijo pošta in trgovina v Vremskem Britofu, prizidek k občinski stavbi (danes sedež občine in upravne enote) ter Kulturni dom Srečka Kosovela (danes Kosovelov dom) v Sežani. Obdobje njihovega delovanja je bilo smiselno zaokroženo z retrospektivno razstavo v Obalnih galerijah Piran leta 1983, vendar so člani tudi po formalnem zaključku programa še naprej tvorno sodelovali.
Posebej izstopa arhitekturna rešitev pošte in trgovine v Vremskem Britofu, kjer sta nova objekta vpeta v nosilni kamniti zid stare kmetije. Takšna umestitev je na novo definirala središče vasi kot javni prostor in pokazala na spoštljiv, a ustvarjalen dialog med sodobno arhitekturo in lokalno stavbno tradicijo – pristop, ki ga lahko razumemo kot iskanje poti v kraški regionalizem.
Delo Skupine Kras je trajno zaznamovalo urbano tkivo Sežane ter mestu utrdilo status sodobnega urbanega središča. Ključno vlogo pri tem ima Kosovelov dom, ki presega funkcijo gledališke dvorane. Z ulično fasado in lokali, pasažo, zunanjim amfiteatrom ter parkovno ureditvijo je objekt mestu vtisnil urbanost, kakršna je sicer značilna za večja središča.
Njegov opus lahko zato razumemo kot zgodnji in pomemben prispevek k postmodernistični arhitekturi v Sloveniji ter kot dragocen del oblikovanja prostorske identitete Sežane in Krasa. Njegovo delo je bilo hitro prepoznano in nagrajeno: leta 1980 je s Skupino Kras prejel nagrado Prešernovega sklada za občinsko stavbo v Sežani ter Borbino arhitekturno nagrado za pošto in trgovino v Vremskem Britofu. Leta 1988 je na predlog Občine Sežana prejel medaljo za zasluge za narod za prispevek k arhitekturi.