Umrla je arhitektka Majda Dobravec Lajovic (1931-2020)
Novica
Aktualno
Majda Dobravec, Gusja, je bila pionirka v inženirskem poklicu. Pripadala je prodorni povojni generaciji ustvarjalk, ki so, nemalokrat v ozadju svojih stanovskih kolegov, snovale in oblikovale prostor svojega časa. Bila je generalistka, dobro se je počutila v teoriji in praksi, v eksperimentu in rutini, kot pedagoginja in profesionalka. Njen prostor je imel velike razsežnosti, obvladovala je vsa prostorska in človeška merila. Predvsem pa je z lahkoto premagovala strokovne stereotipe in z avtoriteto, ki pripada odločnim in pogumnim, suvereno delovala v moškem poklicu in tlakovala pot generacijam mlajših arhitektk.
Bila je Arhitektka, bila pa je tudi izpolnjen človek.
Poklic arhitekta je v svojem bistvu kompleksen, ne pozna prostega časa in upokojitve. V skrajnih oblikah je arhitektura tako požrešna, da postane arhitektovo življenje sebična obsesija, izven katere ni čustev, empatije in prostora za drugega – vedno na preži za novim projektom in naslednjim priznanjem. Gusja se je s svojo družino, štirimi otroci in soprogom arhitektom Janezom Lajovicem, tem pastem izognila v velikem loku. Svoje profesionalno in zasebno življenje je izgradila v skladu s svojim bistvom, ki ga je izpričala že kot mlada asistentka na B smeri pri prof. Ravnikarju in kasneje skozi komunikacijo in delo v stroki. V vseh svojih vlogah je delovala skladno in povezovalno, z mislijo na človeka in kontekst, izven zgolj funkcionalnih, abstraktnih, formalnih ali sistemskih rešitev. Njeni projekti so hiše spreminjali v domove, šole v druge domove, razstave v doživetja, Šumijeve bomboniere želejev pa v objekte barvitega poželenja.
Gusjin koncept življenja in dela je modrost, vredna posnemanja. Svojo pot je zastavila po svojih merilih in v slovenskem profesionalnem prostoru uveljavila prvenstveno smer.
Hvala, spoštovana kolegica, jadraj v svobodnih prostranstvih!
Urša Vrhunc
