Umrla je arhitektka Nives Starc (1938-2023)
Novica
Aktualno
Nives Starc je pripadala pronicljivi povojni generaciji arhitektk, ki so nemalokrat ustvarjale v ozadju, ali v najboljšem primeru, v simbiozi s svojimi stanovskimi kolegi. Nives je delovala v nerazdružljivi dvojici Nives in Marjan, ali pa še pogosteje kot kolektiv Marjan Bežan, Braco Mušič in Nives Starc. Ta trojka, je v 60′ in 70’ letih vzpostavila nov standard urbanizma in od modernističnega planiranja odmaknjen koncept velikopoteznih stanovanjskih sosesk na območju nekdanje Jugoslavije.
Mladi arhitekti Ravnikarjeve in Mihevčeve šole so se v 60′ letih navduševali nad vzori prenešenimi iz Skandinavije, medtem ko je v urbanizmu zavel navdušujoč veter urbane aktivistke Jane Jacobs, ki je verjela v mesto – ekosistem mešanih funkcij in v nove, na skupnosti temelječe pristope k načrtovanju. Humanistične principe oblikovanja prostora, nasprotne totalnemu planiranju modernizma, so Marjan-Braco-Nives prilagodili lokalnim pogojem in uveljavili skozi natečajne predloge transformacij mestnega tkiva ali kar celotnih novih stanovanjskih sosesk, zasnovanih od urbanizma do arhitekture. To so bili časi velikih migracij množic iz podeželja v mesta, enakih možnosti za vse in časi, ko je imel urbanizem še strateški potencial in sposobnost vzpostavljanja standardov v razvoju mest. Velike priložnosti je trojka dobro izkoristila. Njihovega raziskovanja niso poganjale prazne besedne zveze najrazličnejših miselnih vodij, strateških svetovalcev, strokovnjakov za vsebino, ampak strokovna dejanja: s teorijo in vizijo dobro podkrepljena praksa.
Dejanja pa so bila odlika Nives Starc. Nives ni bila izpostavljena oseba, bila pa je v triu nepogrešljiva, eksekutivna arhitektka, urbanistka, oblikovalka – projektantka. Delo je nadaljevala tudi povsod tam, kjer je kolegoma zmanjkalo bodisi energije, potrpljenja, časa ali interesa. Z možem Marjanom in Bracom je v najaktivnejših, začetnih 15 letih po diplomi, sodelovala na najmanj 30 velikih urbanističnih natečajih in pri realizacijah vseh, ki so jih zmagali.
Soseska BS7 v Ljubljani, bolj znana kot Ruski Car, je bila zasnovana kot poslovno stanovanjska megastruktura ob dveh pešaških ulicah. Realizacijo je doživel kvalitetno prostorsko in likovno strukturiran stanovanjski del, parter brez motornega prometa in radodarno odmerjen, reliefno razgiban park. Za Split III sta se z Marjanom in takrat majhnim sinom Borisom preselila v Split in koordinirala 30 arhitektov, na licu mesta sprejemala odločitve in uveljavila glavno idejo soseske za 50.000 ljudi na 340 hektarjih zemljišča, prilagojene pešcu in mediteranskemu uličnemu življenju.
Urbanistični načrt Split III je leta 1974 prejel najvišje državno priznanje, Borbino nagrado za arhitekturno in urbanistično ustvarjalnost.
Zase je Nives menila, da ima od nekdaj občutek za barve.
Človek ima občutek in rad tisto, kar ima dostop do njegovega čustvenega sveta in notranje biti. Tega, da ima iskreno rada ljudi in človeštvo sicer ni ubesedila, ampak je izražala z empatijo in prostorom za drugega: z ljubeznijo do svojih najbližjih in skozi povezovalno delo v stroki. To dvoje, v tem vrstnem redu, je bilo njeno poslanstvo. Nives je vtisnjena v tisoče metrov zgrajenih stanovanjskih površin, zunanjih ureditev brez avtomobilov, pešpoti in klopi v senci dreves, v členitev in barvitost fasad, v številne interjerje. Predvsem pa je z ljubeznijo razsipno vzgojila tri sinove, ki so odrasli v dva arhitekta in inženirja gradbeništva.
Nivesin slovar je že zdavnaj in pred časom postavil človeka, bivanjskost in dobro počutje na prvo mesto. Načela, o katerih se danes veliko govori, si je Nives kot koncept življenja in dela izbrala sama in se po njih brez odvečnih besed tudi ravnala.
Hvala spoštovana kolegica za vašo človeško modrost in profesionalni zgled.
Urša Vrhunc