ZAPS v 2021: Prizadevanja za boljši Gradbeni zakon
Novica
Aktualno
V letu 2021 smo na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije zelo veliko energije vložili v prizadevanja za boljši Gradbeni zakon, ki je v tem času nastajal v pisarnah Ministrstva za okolje in prostor in, kot so razkrili mediji, tudi v enem izmed gradbeno inženirskih podjetij.
Nastajanje zakona so spremljala nesoglasja med strokami in korupcijske afere, rezultat je kompromitiran zakon, s katerim se je politika v imenu celotne družbe odrekla delu kulture in pomenu arhitekturne stroke za načrtovanje kvalitetnega grajenega bivalnega okolja. Odpor proti takšnemu zakonu je zbudil in povezal arhitekte, ki so se, v okviru ZAPS in drugih organizacij ali samostojno, angažirali v prepričevanju politike in splošne javnosti, da gre za slab zakon. Okviren pregled aktivnosti ZAPS na tem področju v letu 2021:
- Pripravili smo Belo knjigo za boljši gradbeni zakon, v kateri so v približno 50ih poglavjih zbrani ključni argumenti proti predlogu zakona in predlogi za boljši zakon.
- Ob izdaji Bele knjige smo priredili tudi novinarsko konferenco s predstavitvijo naših stališč medijem.
- Več kot 25 institucij in drugih organizacij, večina iz arhitekturne in krajinsko-arhitekturne stroke, je podpisalo apel za ohranitev javnih arhitekturnih natečajev, ki smo ga zasnovali na ZAPS in je bil naslovljen na vlado, državni zbor in medije
- V okviru akcije Kadar gradimo dobro, gradimo z javnimi arhitekturnimi natečaji smo izvedli plakatno akcijo na več mestih v Ljubljani za ohranitev arhitekturnih natečajev.
- Pridobili in objavili smo več kot 20 izjav javnih osebnosti v podporo arhitekturi in arhitekturnim natečajem.
- Kar 15 arhitektov in krajinskih arhitektov, med njimi več predstavnikov ZAPS, je z nastopom v parlamentu ob dveh obravnavah Gradbenega zakona in zastopalo stališča stroke.
- Predstavniki ZAPS smo imeli približno 10 krajših in daljših RTV intervjujev in izjav, v katerih smo podajali stališča stroke.
- Arhitekti, med njimi več predstavnikov ZAPS, so objavili približno 30 prispevkov (kolumen in člankov) na temo gradbenega zakona v tiskanih medijih, ob tem pa še kup odzivov v pismih bralcev. Ključna besedila povzemamo v celoti.
- ZAPS je v času nastajanja zakona imela skupaj okrog 30 sestankov na MOP na temo GZ-1, na katerih smo zagovarjali stališča strok, ki jih ZAPS predstavlja.
- ZAPS je v vseh fazah priprave Gradbenega zakona, predvsem pa v okviru javne razprave o zakonu, pripravila natančne analize besedila in popravkov GZ-1 in na MOP poslala skupaj več kot 100 pripomb, podobno tudi za ZUreP-3.
- ZAPS je pripravila 12 podrobnejših analiz za Gradbeni zakon v podporo svojim stališčem; žal MOP teh analiz ni v nobeni točki upošteval ali vsaj odgovoril nanje.
- Pripravili smo več kompromisnih predlogov glede najbolj spornih zadev (vodja projekta, vodja gradnje, itd). Vsi kompromisi so bili zavrnjeni.
- ZAPS je poslala množico dopisov ministrstvu, vladi, državnemu zboru in medijev. Del njih je zbranih tudi v Beli knjigi.
- Skupina Ženske v arhitekturi, ki deluje v okviru ZAPS, je vsem poslancem državnega zbora poslala 11 dopisov ŽvA za ohranitev pomena arhitekture v zakonodaji.
- Glas arhitektov je segel tudi do evropskih institucij in tik pred končnim odločanjem o Gradbenem zakonu je ACE – Architets’ Council of Europe – poslal dopis Ministrstvu za okolje prostor, v katerih podpira prizadevanja slovenskih arhitektov in poziva MOP k ponovnem premisleku glede načrtovanih zakonskih sprememb.
- Ostro smo se odzvali na razkrita korupcijska tveganja pri nastajanju zakona in GZ-1 dokončno zavrnili kot kompromitiran zakon.
- Po sprejemu GZ-1 v Državnem zboru smo na Državni svet naslovili pobudo za glasovanje o odložilnem vetu o GZ-1. Državni svet je našo pobudo zavrnil, s čemer je zakon tudi dokončno bil potrjen.
Kljub dokončnemu sprejemu proti-arhitekturnega Gradbenega zakona konec leta 2021 bo ZAPS tudi v letu 2022 nadaljevala prizadevanja za rešitve, ki dajejo arhitekturi in krajinski arhitekturi primerno vlogo pri načrtovanju grajenega bivalnega okolja in kulturne krajine pri nas.
Ob tem pa je vendarle potrebno poudariti, da je bil dosežen vsaj en pomemben premik: obveznost razpisovanja javnih arhitekturnih natečajev za večje javne investicije v novogradnje so še v začetku leta 2021 odpravljali kar trije različni zakonski predlogi, ki so nastajali na treh različnih ministrstvih: sprememba Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), Zakon o debirokratizaciji (ZDeb) in Gradbeni zakon (GZ-1). Korak za korakom pa je bilo iz vseh treh zakonskih predlogov ukinjanje natečajev umaknjeno. Javni projektni natečaji torej ostajajo!