Matevž Čelik Vidmar
Častni član ZAPS 2024
Matevž Čelik Vidmar, arhitekt, arhitekturni kritik, raziskovalec, urednik ter kulturni producent na področju arhitekture, kulture urejanja prostora in oblikovanja, se že ves čas svojega strokovnega delovanja zavzeto, odgovorno in vizionarsko premika med področji arhitekturnega načrtovanja, kritike, teorije in varstva arhitekturne dediščine ter udobje znanega zamenjuje za nove izzive in delovna področja, vse to z iskrenim zanimanjem in veliko mero spoštovanja do dela in tudi do mnenja drugih. Njegova sposobnost in posebnost je kultura dialoga, sodelovanja in povezovanja znanja, akterjev in institucij, s čimer vztrajno in prepoznavno, ambiciozno in hkrati zadržano razlaga in soustvarja strokovno realnost in miselnost na področju arhitekture in urejanja prostora – tako doma, v Sloveniji, kot v širšem mednarodnem okolju. Njegov prispevek k položaju in razumevanju sodobne arhitekture in urejanja prostora presega običajno in znano – gre za specifičen, mednarodno prepoznaven in pomemben prispevek k razvoju stroke, zaradi česar Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije Matevža Čelika Vidmarja prepoznava kot pomemben člen strokovne skupnosti in ga nagrajuje s priznanjem oz. nazivom častnega člana; s tem sporoča, da se strokovna odličnost in razvoj stroke porajata v širokem polju arhitekturne, krajinskoarhitekturne in prostorskonačrtovalske dejavnosti.
Matevž, rojen na Bledu, je po diplomi na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani leta 1998 začel svojo kariero kot samozaposleni arhitekt. Sodeloval je z arhitekturnim birojem Vojteha Ravnikarja in z različnimi drugimi arhitekturnimi biroji v Ljubljani ter si tako pridobival dragocene praktične izkušnje, z vodenjem zahtevnih projektov pa je razvijal tudi svoje teoretsko znanje in organizacijsko-vodstvene veščine. Kasneje je ustanovil lastno, z leti večkrat nagrajeno arhitekturno pisarno, v kateri se je osredotočil na projekte s področja javnega prostora, urbane prenove in strateškega prostorskega načrtovanja – teme, ki so postale stalnica njegovega zanimanja in delovanja. Leta 2004 je za svoje prvo samostojno izvedeno delo, stanovanjski blok v Lescah, v Neaplju prejel evropsko nagrado za mlade arhitekte.
Ob tem se je s pisanjem za Sobotno prilogo Dela in kasneje še za več drugih domačih in tujih medijev uril tudi kot kritični opazovalec razvoja v prostoru. Kot pobudnik novih kulturnih modelov na področju arhitekture in oblikovanja je skupaj s kolegi leta 2002 soustanovil Trajekt, zavod za prostorsko kulturo, kjer je do leta 2010 deloval kot urednik spletnega portala, strokovnjak za različna področja kulture urejanja prostora in idejni vodja različnih projektov. Spletni portal Trajekt je pod njegovim vodstvom postal najpomembnejše informacijsko stičišče in okvir za širjenje in demokratizacijo razprave o arhitekturi, urbanem razvoju in urejanju prostora v Sloveniji, zaradi česar je zavod leta 2004 prejel Plečnikovo medaljo. Poleg tega je Matevž napisal monografijo Nova arhitektura v Sloveniji, ki jo je leta 2007 izdala založba Springer Wien New York in ki je še vedno zadnja celovita predstavitev sodobne slovenske arhitekture.
Leta 2010 je Matevž na pobudo ustanovitelja postal direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki ga je nato v desetih letih svojega mandata skupaj s sodelavci, svetovalci in z ambicioznim mednarodnim povezovanjem razvil v sodobno javno muzejsko ustanovo mednarodnega pomena. Z vizijo in inovativnim pristopom mu je v sorazmerno kratkem času uspelo odpreti in preoblikovati muzej in njegovo dejavnost, vključno z Bienalom industrijskega oblikovanja – BIO, v novo, hibridno javno kulturno ustanovo, ki ima pomembno vlogo v razvoju slovenske arhitekture in oblikovanja ter pogleda slovenske družbe na arhitekturno in oblikovalsko stroko. MAO je pod Matevževim vodstvom postal ena najprepoznavnejših in mednarodno najbolj vplivnih slovenskih kulturnih institucij, v desetih letih je prejel več kot petnajst strokovnih nagrad. S spodbujanjem raziskovanja najpomembnejše nacionalne dediščine na področju arhitekture in oblikovanja prek hibridnega pristopa, z razstavami, publikacijami in dogodki, je Matevž Čelik Vidmar muzeju in področju arhitekturne dediščine zagotovil svežo podstat in dobre pogoje za ohranjanje in razvoj dejavnosti v prihodnosti. Predvsem pa je s programom, ki ga je snoval s pretanjenim posluhom za trende in okolje, na široko sprejemljiv način občutno povečal dostopnost gradiva za obiskovalce, raziskovalce in strokovnjake ter ustanovo s številnimi dogodki odprl strokovni, lokalni in širši zainteresirani javnosti.
Kot direktor muzeja je prenovil tudi BIO Ljubljana, najstarejši oblikovalski bienale v Evropi: iz tradicionalne razstave ga je preoblikoval v dinamičen eksperiment, ki raziskuje potenciale oblikovanja za spodbujanje pozitivnih družbenih sprememb. Zasnoval je projekt Center za kreativnost, ki je med letoma 2017 in 2022 MAO obogatil tudi z vlogo podpiranja slovenskega ustvarjalnega sektorja. V Čelikovem vodenju muzeja je zavezanost temeljnemu poslanstvu muzeja in visoke strokovne standarde prepoznala tudi strokovna muzejska skupnost, in to se je odražalo v bogatem mednarodnem življenju ustanove, v gostovanjih in različnih medinstitucionalnih sodelovanjih.
Leta 2015 je Matevž Čelik Vidmar v okviru MAO zasnoval vseevropsko arhitekturno platformo Future Architecture, namenjeno izmenjavi in mreženju med arhitekturnimi ustanovami in mladimi talenti. V štirih letih je platforma povezala 26 uglednih evropskih arhitekturnih ustanov in podprla 400 mladih strokovnjakov s promocijo njihovih idej in projektov. Danes Matevž vodi podobno platformo pod okriljem Fakultete za arhitekturo: evropska platforma LINA je mreža, ki povezuje ustrezne institucije z novimi praktiki in misleci, ki delujejo na presečišču arhitekture in drugih področij, povezanih s prostorsko kulturo: njen cilj je spodbujati vzhajajoče talente. Cilj platforme LINA je usmerjati postopke načrtovanja in gradnje k regenerativnim praksam in načelom odrasti (degrowth) v skladu z vrednotami evropskega zelenega dogovora.
Poleg doslej naštetega je Matevž Čelik Vidmar deloval še v številnih drugih vlogah: bil je komisar slovenskega paviljona na mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia, gostujoči kritik in predavatelj na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, na beneškem IUAV, na Inštitutu za arhitekturo v Dessauu in v Muzeju za arhitekturo A. Šuseva v Moskvi; med letoma 2014 in 2018 je bil član regionalnega svetovalnega odbora za projekt Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, 1948-1980 pri Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku. Deluje v svetovalnem odboru arhitekturnega festivala Archipelago v Ženevi, bil je član kuratorske skupine projekta EPK Temišvar 2023 ter član številnih natečajnih in nagradnih žirij, vključno s Plečnikovo nagrado, nagrado European Urban Public Space Prize (Barcelona) in svetovalnim odborom nagrade Evropske unije za sodobno arhitekturo – nagrade Miesa van der Roheja. Leta 2020 je za vodenje in uveljavitev MAO v mednarodni skupnosti prejel Plečnikovo medaljo, pri BIG SEE pa so ga razglasili za vizionarja jugovzhodne Evrope. Trenutno je državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, odgovoren je za razvoj in izvajanje politik in strategij za ohranjanje in krepitev državne kulturne dediščine, od muzejev, knjižnic in arhivov do spomenikov, krajev in pokrajin. Delo vključuje nadzor nad naložbami in upravljanjem kulturnih objektov in infrastrukture ter zagotavljanje dostopnosti in trajnosti.
Fotografija: Mateja Jordovič Potočnik
