Milan Zdravko Kovač, univ. dipl. inž. arh. in Peter Kerševan, univ. dipl. inž. arh. (1938 - 2024)
Platinasti svinčnik 2025
Arhitekta Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan sta iz arhitekture diplomirala v šestdesetih letih na takratni FAGG v Ljubljani. Uspešni mednarodni karieri sta vsak po svoje zelo zgodaj začela s številnimi prestižnimi realiziranimi deli.
Že prvi projekti Milana Zdravka Kovača – Unesco, ARISBR: šole v južni in vzhodni Aziji (1970 in 1971); Bromma, naselje Bara (Švedska); Al Ahli Bank of Kuwait – so bili opazni in so prispevali k skupnosti, okolju in kulturni identiteti. Tudi Kerševan je nase opozoril že s prvimi projekti in realizacijami (blagovnica v Idriji; hotel in kongresni center v Sao Tomeju in Principu; hotel Beograd, Moskva; naselje Pyramid Gardens, Kairo, Egipt; kongresni center v Ulan Batorju, Mongolija; hotelski kompleks Bernardin, Portorož …).
Na prelomu tisočletja sta arhitekta nadaljevala delo v tujini ter sodelovala pri projektih prenove in prezentacije svetovne dediščine v Italiji, na Kitajskem in v Nepalu.
Leta 2009 sta začela intenzivno delovati skupaj. Neločljivo povezana sta se kot kreativna dvojica s posebno pozornostjo, senzibilnostjo in strokovno kompetentnostjo ukvarjala predvsem z glavnim mestom Slovenije, Ljubljano. Poglobila sta se v urbano in arhitekturno zgodovino mesta, odstirala plasti njegove dediščine ter s konkretnimi, celovito razvitimi predlogi opozarjala na spregledane priložnosti njene sodobne interpretacije (prazgodovina s koliščarji, srednji vek z obzidji itd.).
Vzporedno sta pozorno spremljala pereče sodobne urbanistične in infrastrukturne probleme Ljubljane ter se aktivno odzivala predvsem na izzive, povezane s prenovo osrednje mestne tržnice ter z načrtovanjem novega potniškega centra in obvozne trase proge za tovorni železniški promet.
Pripravila sta tudi nekaj predlogov za ureditve na nacionalno pomembnih lokacijah kulturne dediščine, kot sta na primer nekropola v Šempetru in srednjeveški kamnolom v Kranju.
Kot tandem sta se vse do smrti Petra Kerševana v letu 2024 aktivno udeleževala javnega diskurza ter v medijih redno objavljala svoje kritične strokovne prispevke in predloge alternativnih rešitev za različne občutljive teme, povezane z urejanjem mesta. Svoje pobude sta izdala tudi v številnih publikacijah (Zamujene priložnosti mesta Ljubljane; Podzemni muzej, predstavitev kolišča Brkatega soma; Kako naprej; Zelena Ljubljana ali razkosana betonska džungla in Kaj pa južno-vzhodna obvoznica, gospod župan?).
Njune kritike in predlogi so spodbujali javno razpravo o arhitekturnih vprašanjih v želji po povečanju zanimanja javnosti za kakovostno načrtovanje prostorov in izboljšave prostorskih rešitev, kar pomembno prispeva k zaščiti okolja in skupnosti.
Milan Zdravko Kovač po prijateljevem odhodu deluje sam, a se še vedno vneto odziva na problematiko urbanističnega načrtovanja na področjih, ki sta jih s kolegom razvijala skupaj. V zadnjem času se osredotoča predvsem na obsežne in korenite posege za zgraditev garaže na območju Vodnikove tržnice, za katero predlaga alternativno rešitev z ureditvijo podzemnega srednjeveškega muzeja na območju nekdanjih vzhodnih mestnih vrat in barbikana.
Oba arhitekta sta v vseh teh letih poslušala in upoštevala potrebe skupnosti, kar jima je omogočalo, da sta razvijala etično odgovorne rešitve, ki bolje odražajo potrebe ljudi in določajo naš prostor. Njuna jasno oblikovana in konstruktivna kritika strukturnih napak nekaterih pomembnih arhitekturnih projektov v Ljubljani izraža visoko stopnjo strokovne odgovornosti do prostora in zahtev za zagotavljanje kakovosti in celovite koristnosti arhitekturno-urbanističnih rešitev. Njuna dolgoletna prizadevanja so obenem tudi pomemben zgled in spodbuda za aktiven, odgovoren odnos strokovne in širše javnosti do različnih vprašanj na področju urbanizma ter varstva in kakovostne prenove kulturne dediščine, pa tudi kakovostnega urejanja prostora nasploh.
Kolega Kovač in Kerševan sta bila vzor trdne drže, visokih kompetenc in odpornosti, tako strokovno kot tudi po človeški plati; njuno poslanstvo zdaj pokončno nadaljuje arhitekt Milan Zdravko Kovač sam.
Foto Peter Kerševan: Maks Dežman
Foto: Milan Zdravko Kovač: Mateja Jordovič Potočnik
