Ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak
Zlati svinčnik 2023 za področje prostorskega načrtovanja
odgovorna prostorska načrtovalka: mag. Jelka Hudoklin
sodelavci: Igor Črnugelj, mag. Radovan Nikić, mag. Zoran Gajski, Jernej Radovac, mag. Irena Hočevar, Tanja Jerin, Izidor Jerala
projektivno podjetje: Acer Novo mesto d.o.o.
Lokacija / leto izvedbe: Novo mesto, Slovenija / 2018
Velikost območja 29 ha
naročnik: Mestna občina Novo mesto
Kar zadeva področje načrtovanja prostora, je komisija pregledala štiri prispele predloge, ki obravnavajo tako urejanje razmerij v obstoječih zidanih strukturah kot tudi umeščanje nove pozidave. V vseh predlaganih projektih je prepoznala nadgradnjo ustaljenih praks prostorskega načrtovanja, ki v fazah nastajanja poleg analize obstoječih struktur, dejavnosti in potreb skozi skrbno načrtovan proces iskanja končne rešitve aktivno vključuje različne deležnike in uporabnike prostora. To pomeni seznanjanje, izobraževanje in lajšanje razumevanja teh vsebin ljudem, ki tega niso vešči, ter njihovo usmerjanje k sooblikovanju rešitve, ki jim bo omogočala in izboljševala sobivanje.
Nagrado zlati svinčnik za področje prostorskega načrtovanja se je komisija odločila podeliti projektu Ureditev romskega naselja Brezje – Žabjak – izdelovalka Jelka Hudoklin, Acer Novo mesto, d. o. o., soavtorji Igor Črnugelj, u. d. i. a., mag. Radovan Nikić, u. d. i. g., mag. Zoran Gajski, u. d. gosp. inž., Jernej Radovac, u. d. i. g., mag. Irena Hočevar, u. d. geogr., Tanja Jerin Jevnikar, i. g., Iztok Jerala, u. d. i. k. (MONM). Projekt je bil realiziran v obliki sprejetega prostorskega načrta in pomeni primer reševanja močno degradiranega območja s stihijsko, komunalno neopremljeno pozidavo in poudarjeno problematiko integracije prebivalcev naselja v družbo. Specifična situacija – pretežno črnograditeljsko romsko naselje Žabjak na območju opuščene vojaške rabe – je eden skrajnejših primerov tematike degradiranih območij pri nas. V navezavi z delno urejenim romskim naseljem Brezje oblikuje eno največjih romskih naselij v državi; leži ob načrtovani gospodarski coni in večjih urejenih zelenih površinah, namenjenih različnim javno pomembnim programom. Z izrazito interdisciplinarnim pristopom, z aktivnim vključevanjem uporabnikov prostora, občine in tudi resornega ministrstva ter s številnimi posveti, vključno s prikazom in prenosom parcel na teren, je bila dosežena in izbrana rešitev, sprejemljiva v lokalnem okolju. Temelji na upoštevanju obstoječih prostorskih struktur in mreže poti, na organskem prepletu novega in starega ter na ohranjanju obstoječih elementov, s čimer je omogočila etapno izvedbo, celo z možnim bivanjem v času gradnje cest in komunalne infrastrukture.
Na splošno se izkazuje, da je eden temeljnih problemov našega prostora njegova neurejenost – in ta se še toliko bolj kaže na degradiranih območjih, pa naj bodo industrijska, poslovna, »vikendaška« ali stanovanjska. V danem primeru je bila ta neurejenost še izrazitejša in vprašanje, kako in v kolikšni meri jo je skozi prostorsko načrtovanje in posege mogoče reševati ter s tem vplivati tudi na drugo problematiko v družbi in prostoru, je bilo velik izziv.
Komisija projektu podeljuje nagrado zlati svinčnik zaradi pomembnega prispevka k reševanju tovrstne problematike ter izkazane pomembnosti prostorskega načrtovanja v iskanju rešitev za povečanje kakovosti bivanja in izboljšanje družbe, v danem primeru pa tudi zaradi možnosti nadgradnje kot enega od načinov za reševanje problema ustrezne integracije.
