Vrtec Kočevje, enota Čebelica
Zlati svinčnik 2023 za odlično izvedbo
odgovorni projektant: Jure Hrovat
avtorji: arhitektura: SVET VMES, Jure Hrovat, Ana Kreč, Katja Paternoster, krajinska arhitektura: KOLEKTIV TEKTONIKA Darja Matjašec, Nejc Florjanc, Katja Mali
odgovorni vodja projekta: Jure Hrovat
lokacija / leto izgradnje: Kočevje, Slovenija / 2022
velikost območja / objekta 9075 m2 / 5025 m2
tip objekta: vrtec
naročnik: Občina Kočevje ob sofinanciranju Eko sklada, Slovenski okoljski javni sklad, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
fotografi: Ana Skobe, Matevž Paternoster, Žiga Lovšin
Vrt, ki tvori pomenski koren besede vrtec, je arhetipski prostor varstva in izobraževanja otrok. V osnovi gre torej bolj za urejeno krajino kakor za hišo. Na lokaciji v središču Kočevja, v prostoru znotraj stavbnega otoka, ki ga sedaj obkrožajo občinska stavba, tiskarna, večstanovanjski objekti in trgovski objekt z večjim parkiriščem, je bil nekoč morebiti prav vrt. Umestitev novega vrtca v ta prostor, ki je potreboval preobrazbo, je bila logična odločitev. Tudi zato, ker je tu že prej stala stavba vrtca, ki jo je nova nadomestila, poleg tega pa se je za pravilno izkazala tudi odločitev za revitalizacijo mestnega jedra z javnimi vsebinami.
Vrtec je zasnovan izrazito topološko, kot krajina, ki prepleta različne notranje in zunanje prostore. Obsežen program enote s šestnajstimi oddelki je umeščen v enonadstropno stavbo, ki je na severu prislonjena ob rob parkirišča. Z izrazitim volumenskim členjenjem se stavba razmika in tvori atrije ter se postopoma znižuje proti jugu, kjer je odprt zunanji prostor z igriščem. Vse igralnice imajo neposredne izhode, bodisi na strešno teraso ali na teren, ki je oblikovan kot abstraktna igralna krajina s hribčki in vrtačami.
Stavba se, tako kot rastejo otroci, razvije od znotraj navzven. Od manjšega gradnika k večjemu, od kokona do zunanjega sveta. Gre za obvladljiv svet prostorskih relacij, kjer igralnica ponazarja hišo, ki ima s sosednjo skupno dvorišče – garderobo. Medprostori, ki jih ustvarjajo hodniki s kotički, stopnicami, rovi in atriji, postanejo ulice, trgi in parki tega malega mesta, v katerem lahko otrok razvija lastne interese in se uči družbenih odnosov. Kompleksen prostorski preplet so avtorji v jasni zasnovi stavbe obvladali suvereno. Stavbo, členjeno v grozd drobnejših struktur, so oblekli v enovito sivo leseno fasado, ki je v zalednem delu dobila še tradicionalni podstavek iz grobega ometa.
Uporabljena gradiva spodbujajo vse otrokove čute. Površinske obdelave so taktilne, stavba diši po lesu. Umirjeno naravno barvno paleto popestrijo živahni barvni poudarki bistvenih stavbnih elementov.
Izbira materialov je pravzaprav logična. Celotna nosilna konstrukcija in večina stavbne opreme sta iz lesa, gradiva, ki ga bodo v porabljeni količini okoliški kočevski gozdovi z letnim prirastom gotovo hitro nadomestili.
Projekt je vse do ravni detajla izjemno dovršeno izveden, kar je pri javnih investicijah redko in pohvale vredno – sploh tam, kjer za razliko od večjih urbanih središč tovrstne investicije terjajo precejšen delež občinskega proračuna.
Očitno je, da avtorji dobro razumejo, prepoznajo in upoštevajo potrebe lokalne skupnosti, staršev in zaposlenih, predvsem pa mladega roda uporabnikov. Zasnovali so objekt, ki je premišljeno umeščen v naselbinsko tkivo, kakovostno izveden, prijeten za delo in v prvi vrsti namenjen otroku. Ta vrtec življenja ne simulira, temveč o njem uči – na najboljši način.
