Cesta španskih borcev
prejemniki priznanj
zlati svinčnik
Zlati svinčnik 2025 s področja prostorskega načrtovanja
projekt: prenova naselja, idejna arhitekturna in urbanistična zasnova ter prostorski akt
odgovorni prostorski načrtovalec: Mojca Kalan Šabec, univ. dipl. inž. arh.
avtorji: Mojca Kalan Šabec, univ. dipl. inž. arh., Andrej Šabec, univ. dipl. inž. arh.
sodelavci: Maja Doles, univ. dipl. inž. kraj. arh., Matic Kržan abs. arh.
naročnik: Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana
Komisija se je po celovitem primerjalnem strokovnem tehtanju vseh prispelih elaboratov odločila, da za zlati svinčnik za prostorsko načrtovanje predlaga projekt »Cesta španskih borcev; prenova naselja, idejna arhitekturna in urbanistična zasnova ter prostorski akt« biroja Šabec Kalan Šabec arhitekti.
Gre za celosten projekt, načrtovan v letih 2015–2019 in realiziran leta 2024, ki lahko služi kot primer, kako se temeljito lotiti izbrane naloge (tudi če je ta v socialnem, prostorskem, ekonomskem … smislu na videz zelo zahtevna) in jo po korakih tudi uspešno pripeljati do cilja. Hkrati projekt vključuje niz zelo aktualnih tematik, s katerimi se je moral soočiti: kako reševati degradiran avtorski urbanizem in arhitekturo socialnega naselja na robu mesta (in družbe), kako reševati vprašanja prometa, odprtega prostora in zelene infrastrukture ter ekologije, kako se lotiti vprašanj lastništva in odgovornosti do skupnosti, in ne nazadnje: kako v proces načrtovanja vključiti zelo specifično, zahtevno in heterogeno strukturo prebivalcev območja.
Naselje Cesta španskih borcev je bilo po načrtih arhitekta Viktorja Pusta zgrajeno leta 1978 kot oblika nadomestnih stanovanj za odpravo barakarskih naselij; kot zaključen prostorski otok je nastalo je nastalo na robu večjega območja stanovanjskih hiš, na nasutju industrijskih odpadkov.
Realiziranih je bilo 92 manjših najemniških hiš verižno-atrijske tipologije, povezanih v štiri stavbne sklope (s stanovanji, velikimi od 30 do 48 m2). Uredili so tudi pripadajoče jim neograjene zelene površine in skupni zeleni prostor v osrednjem delu naselja. Cesta med stavbami je bila namenjena tudi motornemu prometu, naselje je bilo urejeno in je imelo enotno zunanjo podobo. Hitro rastoče prebivalstvo pa je nato prostorske stiske in spremembe življenjskih navad reševalo z nenadzorovanimi posegi (številni prizidki in stavbe brez dovoljenj na skupnih površinah, parkiranje na zelenicah, vrtnarjenje na nekdanji deponiji odpadkov) ter s tem naselje sčasoma popolnoma degradiralo.
Predmet projekta je bila zato idejna urbanistična in arhitekturna zasnova z izdelavo prostorskega izvedbenega akta za celovito prenovo in sanacijo naselja. Po naročilu JSS MOL (ki je bil lastnik približno polovice stanovanj) se je leta 2015 začela postopna prenova naselja, ki se je (po izvedbenih načrtih drugega biroja) zaključila v letu 2024. Urejene zunanje in prometne površine ter prenovljeni objekti JSS so bistveno spremenili podobo naselja, izboljšali bivalne pogoje stanovalcev in tudi lastnike drugih stanovanjskih enot spodbudili, da so se lotili prenove svojih objektov.
Načrt prenove je predvidel sanacijo in povečanje zmogljivosti območja ob spoštovanju izvorne Pustove zasnove. Predlagal je odstranitev nedovoljenih gradenj in prizidkov, modularno širitev stanovanjskih enot ter poenotenje materialov, fasadnih barv in ograj. Motorni promet se je umaknil iz notranjosti na obod naselja (nova krožna cesta), kamor so bile umeščene tudi enotno oblikovane nadstrešnice za avtomobile ter pripadajoče shrambe (za njimi pa še urejeni vrtički na saniranih tleh). Posebna pozornost je bila namenjena tudi odprtim prostorom za zelenice in igrišča.
Pomembno dodano vrednost je v procesu načrtovanja pomenilo aktivno vključevanje in sodelovanje prebivalcev oziroma uporabnikov soseske ter tudi avtorja prvotne zasnove, kar je bistveno prispevalo h kakovosti in sprejetosti končnih rešitev.
