Hiša nad mestom
Zlati svinčnik 2025 za odlično realizacijo
avtorji: doc. Vid de Gleria, univ. dipl. inž. arh., Jure Henigsman, mag.inž.arh., Žan Ketiš, mag. inž. arh., Manca Starman, mag. inž. arh., Saša Štuhec, mag. inž. arh.
vodja projektiranja: Jure Henigsman, mag. inž. arh.
naročnik: zasebni
V Ljutomeru, prestolnici Prlekije, na robu gozda pod krošnjo starega hrasta stoji hiša. Bivališče je primer sodobnih trajnostnih pristopov h gradnji družinskih hiš. Postavljeno je na zahtevno parcelo, ki leži na grebenu nad mestom, od koder se teren spušča k urbanemu središču. Nekoč je tu stala druga hiša, ki pa je bila tako dotrajana, da je ni bilo mogoče ohraniti.
Ogromni stari hrast na zahodni strani parcele je osrednji motiv arhitekturne zasnove, ki domiselno izkorišča značilnosti mikrolokacije in si izposoja poglede na mursko ravnico v daljavi. Hiša se zato zliva z okolico, kot bi od nekdaj spadala tja.
S premišljeno sestavitvijo treh povezanih volumnov so arhitekti ustvarili različne notranje in zunanje prostore, ki se prilagajajo spremembam letnih časov, načinov rabe in bivalnih potreb. Pritlična hiša je zadaj delno vkopana v breg, kar ji zagotavlja diskretnost in človeku prijazno merilo. Ko skozi manjši vzhodni volumen vstopimo vanjo, se oči takoj ustavijo na starem hrastu. Osrednji, dvovišinski dnevni prostor se na severni strani široko odpira proti historičnemu jedru Ljutomera. Da bi vanj ujeli južno svetlobo, so arhitekti v celoti zasteklili nadvišani del bivalnega volumna ter tako ustvarili velik, odprt in svetel prostor, v katerem se notranjost nenehno prepleta z zunanjostjo. Kuhinja gleda na zeleno igrišče zadaj, jedilnica pa je povezana z vhodno teraso. Kljub njeni skromni površini je izkušnja hiše bogata in pestra.
Trajnostni pristopi se kažejo v izbiri materialov in pretanjeni arhitekturni zasnovi. Odprtine v zastekljenem nadvišanem pasu omogočajo naravno prezračevanje osrednjega bivalnega prostora. Lahka, izjemno natančno izvedena enokapna hladna streha z izstopajočim nadstreškom zagotavlja senco lesenim volumnom in preprečuje pregrevanje v poletnih mesecih. V naboru materialov prevladuje les v kombinaciji z drugimi naravnimi gradivi. V notranjosti je vidna nosilna konstrukcija iz križno mozničenih plošč, fasadi pa dajejo značaj vertikalne macesnove letve z vidnim pritrjevanjem. Te so bile obdelane po metodi žganja, ki poudari taktilne lastnosti lesa.
Na končno podobo hiše je pomembno vplival naročnik. S posluhom za kakovostno gradbeno kulturo, dejavno udeležbo v procesu gradnje in pozornostjo do najmanjših podrobnosti je ključno prispeval k vzpostavitvi sožitja med hišo, njenim lokalnim okoljem, krajino in življenjem v njej.
