Pozor - še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2019-2026
Dogodek
Aktualno
Vabljeni na odprtje razstave Pozor – še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2019–2026, ki bo danes, v ponedeljek, 22. junija 2026, ob 19. uri v Galeriji DESSA. Razstava bo odprta do 8. oktobra 2026.
V galeriji DESSA predstavljamo drugo razstavo iz cikla Slovenska alpska arhitektura, ki prikazuje slovensko arhitekturno produkcijo v našem alpskem prostoru. Prva razstava (2008–2018) je bila odmevna tako v Sloveniji kot v tujini: do januarja 2022 je gostovala štirinajstkrat, sedemkrat v Sloveniji in sedemkrat v tujini, največkrat v alpskih regijah Italije.
Tokrat so razstava in spremljevalni dogodki nastali v sodelovanju in koprodukciji galerije DESSA in zavoda Afront. Spoznavanje primerov sodobne alpske produkcije poglabljamo z znanji preteklosti in širimo onkraj galerijskega prostora na njihove lokacije.
Pri prvi razstavi slovenske alpske arhitekture leta 2018 je končni izbor projektov pripravil avstrijski arhitekt in profesor Bernardo Bader. Tokrat smo k sodelovanju povabili švicarskega arhitekta in profesorja Armanda Ruinellija, ki je bil rojen ter živi in dela v Sogliu, v vasi s 300 prebivalci na višini 1090 m v švicarskem kantonu Grisons, ki leži ob meji z Italijo. Iz procesa in rezultatov njegovega dela je razvidno, da alpski prostor, ljudi in kulturo zelo dobro razume in pozna. Skupaj z Ruinellijem smo oblikovali izbor 26 projektov.
Arhitekta Ajda Bračič, ustanoviteljica Kajže, platforme, ki predstavlja stičišča za prenovo in trajnostno bivanje, ter Andraž Keršič, soustanovitelj biroja a2o2 arhitekti in asistent na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, med drugim pri predmetih Koncepti prenov ter Prenova in konservatorstvo II, sta z razmisleki o značilnih arhitekturnih elementih izpostavila nekatere določujoče okoliščine bivanja v alpskem prostoru: podnebje in vreme, materialnost, svetlobo, razgibanost terena in druge. Prav iz njih izhaja tradicionalno stavbarstvo, ki soustvarja kontekst sodobnih arhitekturnih interpretacij.
Arhitektki Lenka Kavčič in Eva Eržen iz Zavoda za prostorsko inovativnost Afront, ki s projektom Odprte hiše Slovenije skupaj s sodelavci in prostovoljci uspešno širita bivalno kulturo in splošno zavedanje o pomembnosti arhitekturne kakovosti, v okviru razstave organizirata strokovni ogled nekaterih projektov in situ.
Ob izteku razstave želimo prikazati film, ki je nastal leta 2026 v organizaciji AAA (Architettura Arco Alpino): Il tempo della montagna – ArchitetturAlpinA in dieci storie (Čas gora: ArchitetturAlpinA v desetih zgodbah). Film v produkciji podjetja Muse – Factory of Projects, ki sta ga po scenariju Giulie Mura režirala Francesca Molteni in Davide Fois, je prvi tovrstni film na velikem platnu, ki je v celoti posvečen sodobni arhitekturi italijanskih Alp. Širi kakovost in kulturo načrtovanja: prikazuje, kako lahko dobra arhitektura postane orodje socialnega, okoljskega in gospodarskega razvoja alpskih skupnosti. Vključuje pričevanja, slike in zgodbe arhitektov, prebivalcev, študentov, upravnikov in obrtnikov, ki gore vsak dan doživljajo »od znotraj«, v počasnem ritmu, ki oblikuje pokrajine, arhitekturo in skupnosti.
Enako kot pri prejšnji razstavi smo izbor projektov povezali z območjem, ki po Alpski konvenciji v Sloveniji zajema Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje ter predalpsko hribovje Polhograjskih dolomitov, Trnovske planote in Nanosa.
Izbrani projekti imajo različne tipologije in programe (odprti prostor, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše). Vrstni red njihove predstavitve tokrat narekujejo letnice njihove izvedbe. Kriteriji izbora izpostavljajo kontekst, uporabnost, trajnost in identiteto: razumevanje in spoštovanje naravne in kulturne krajine, gabarite, ki so po velikosti in obliki skrbno vpeti v scenografijo gorskih ambientov, razmerja volumnov in stranic, odprte in »pretočne« sodobne prostorske zasnove, izbor trajnostnih materialov, sodobno interpretacijo tradicionalne stavbne dediščine ter ohranjanje lokalne tradicije, znanja in dognanj predhodnih generacij.
Statistika tokratne razstave razkriva večji delež projektov javnega prostora in javnih objektov: od 26 jih je javnosti dostopnih kar 19. Čeprav je še vedno več primerov novogradnje (16 projektov) kot prenove (10), se zavedanje o ohranjanju obstoječega stavbnega fonda in tradicije nezadržno širi.
Veseli smo preobrata in želeli bi verjeti, da državne strukture bolje prepoznavajo pomen kakovostne arhitekture in prostora za družbo. Izbor zagotovo odraža napor stroke pri uveljavljanju izhodišč in načel leta 2017 sprejete arhitekturne politike Slovenije z naslovom Arhitektura za ljudi. Na dvig arhitekturne kulture je vplivalo tudi že skoraj 20-letno delovanje projekta OHS – Odprte hiše Slovenije: letos je bilo za nagrado OHS AWARD oddanih 30.000 glasov. Pozitivne arhitekturne sadove je obrodil tudi sprejem t. i. zelene turistične strategije, ki v središče postavlja trajnost slovenskega turizma.
Morda pa je arhitekturna renesansa alpskega prostora v resnici plod naključja – ne sistemske odličnosti, ampak krize ter posledično večjega dotoka evropskih kohezijskih sredstev, sredstev za okrevanje in odpornost ter popoplavno obnovo. Če to velja, se je treba zavedati krhkosti obdobja: ko se časovno okno zapre, ko sredstva usahnejo in elan nadomesti rutina, se odpre vprašanje, ali nam je uspelo zgraditi institucije in oblikovati kulturo, ki bo kakovost ohranjala tudi brez izrednih razmer. Morda bo to pokazala naslednja razstava.
Želimo si, da bi tudi tokratna razstava arhitekturnih presežkov prispevala k utrjevanju temeljev, k ohranjanju naših vrednot in h kakovostnemu razvoju alpskega prostora. Prav na to nas opozarja tokratni zunanji selektor Armando Ruinelli: »Pristop, ki daje prednost podobi na račun globljega razmišljanja o pomenih, lahko povzroči neizogibno osiromašenje arhitekturne kulture.«
Alpski prostor je prostor značilne identitete in osupljive lepote, ki se je razvijal in ohranjal skozi stoletja težkih podnebnih in življenjskih razmer. Logika življenja v alpskem prostoru temelji na nenehnem prilagajanju naravnim danostim, ki kljub vsem izzivom še vedno zagotavlja visoko kakovost življenja. Najbrž se znotraj hitrega in površnega družbenega razvoja ne zavedamo v celoti, kako krhek je ta prostor. Nekdanji način življenja ostaja le nostalgičen spomin, ki ga množice turistov skušajo ujeti v svoj mobilnik in deliti na družbenih omrežjih. Zaradi globalizacije ta prostor postaja še bolj ranljiv in krhek, prav gradnja pa je tista, ki vanj najmočneje posega.
Naj bo tudi tokratna razstava prispevek, apel in opozorilo širši javnosti, prostorskim odločevalcem, investitorjem, pa tudi arhitekturni stroki sami: posegi v prostor morajo biti premišljeni in poglobljeni, temeljiti morajo na spoštovanju naravnih in kulturnih danosti, saj lahko le tako poudarijo in ohranijo njegovo lepoto in značaj.
Kuratorji