Celovito umeščanje strateško pomembnih objektov
Izobraževanje
Aktualno
Datum: 01.12.2026
Celovit strateški pristop k umeščanju zahtevnih posegov v prostor: primer uvajanja obnovljivih virov energije v Sloveniji
Umeščanje večjih infrastrukturnih ureditev v prostor je povezano z uresničevanjem razvojnih ciljev in javnega interesa, hkrati pa lahko povzroča pomembne okoljske in družbene vplive ter nasprotja med različnimi interesi v prostoru. Zato je pomembno, da se možnosti za njihov razvoj preverjajo celovito in dovolj zgodaj skozi presojo različnih alternativnih lokacij. Tak pristop omogoča primerjavo prostorskih alternativ, prepoznavanje potencialnih konfliktov in bolj utemeljeno odločanje v nadaljnjih fazah prostorskega načrtovanja in umeščanja.
Pomemben primer so projekti izrabe obnovljivih virov energije (OVE), katerih razvoj je eden od ciljev slovenske energetske in podnebne politike ter prispeva k izpolnjevanju nacionalnih in mednarodnih zavez. Dosedanje izkušnje z umeščanjem večjih vetrnih, sončnih, in hidroelektrarn kažejo zahtevnost usklajevanj z varstvom narave, drugimi rabami prostora, kakovostjo bivalnega okolja in interesi lokalnih skupnosti. Za uravnoteženo doseganje tako energetskih kot drugih varstvenih in razvojnih ciljev je pomembno, da se strateško preverijo prostorske možnosti in omejitve njihovega uresničevanja na širšem območju.
Na tokratnem izobraževanju bo predstavljen celovit strateški pristop h kartiranju možnosti izrabe sončne in vetrne energije v Sloveniji, razvit v okviru projekta RES Slovenia, ki predstavlja ključno strokovno podlago za nadaljnje načrtovanje. Strokovna podlaga je namenjena predvsem podpori odločanju na državni in regionalni ravni, njeni rezultati pa so lahko uporabni tudi na lokalni ravni kot širši prostorski kontekst pri obravnavi razvojnih pobud in pripravi prostorskih rešitev.
Pristop temelji na metodoloških izhodiščih krajinskega planiranja, ki z modeli ranljivosti in potencialov sooča razvojne in varstvene interese v prostoru, omogoča vrednotenje alternativnih rešitev in usmerjeno usklajevanje o lokacijah posegov. Za izdelavo strokovne podlage so bile v prvi fazi v sodelovanju z nosilci urejanja prostora pripravljene in usklajene matrike občutljivosti varstvenih kategorij, na katere lahko vplivajo sončne in vetrne elektrarne. V drugi fazi so bili modeli občutljivosti prekriti z modeli proizvodnega potenciala posamezne tehnologije, kar je omogočilo prepoznavanje najmanj občutljivih območij za razvoj OVE in razumevanje možnih vplivov, ki bi jih lahko povzročilo zasledovanje energetskih ciljev na področju OVE.
Pomembna posebnost pristopa je, da se strokovna podlaga pripravlja na strateški ravni, pred umeščanjem konkretnih objektov, in obravnava območje celotne Slovenije. S tem se razlikuje od postopkov, v katerih se presoja predvsem ustreznost že predlagane lokacije. Priprava podlage je temeljila na interdisciplinarnem sodelovanju strokovnjakov različnih področij, usklajevanju z nosilci urejanja prostora ter sprotnem preverjanju metodoloških izhodišč in rezultatov. Metodologija in vmesni rezultati so bili predstavljeni tudi strokovni in širši javnosti v ključnih fazah priprave, z namenom preverjanja pristopa, obravnavanih vsebin in rezultatov ter njihove nadaljnje obravnave. Strokovna podlaga pokaže do kakšnih potencialnih nasprotij bo najverjetneje prišlo pri realizaciji projektov in kdo naj bodo ključni sogovorniki v nadaljnjih postopkih načrtovanja.
V nadaljnjih postopkih umeščanja bo vse pomembnejše tudi pravočasno in ustrezno vključevanje javnosti ter komunikacija z lokalnimi skupnostmi. To ni del same metodologije kartiranja, je pa pomemben spremljevalni proces pri obravnavi rezultatov, preverjanju lokalnega konteksta in usklajevanju različnih interesov.
Na izobraževanju bodo predstavljena metodološka izhodišča, ključni koraki priprave strokovne podlage, rezultati kartiranja ter možnosti in omejitve njihove uporabe na različnih ravneh prostorskega načrtovanja.
Izobraževanje bodo izvedli:
Ana Cerk, univ. dipl. inž. kraj. arh., Elektroinštitut Milan Vidmar
dr. Tadej Bevk, univ. dipl. inž. kraj. arh., Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Marko Fatur, univ. dipl. inž. grad., LUZ d. d.
Karla Jankovič, univ. dipl. inž. kraj. arh., LUZ. d. d.
Organizator
ZAPS
Ura
Predavanje bo potekalo ob 14:00 uri.
Kraj
Predavanje Celovito umeščanje strateško pomembnih objektov bo potekalo na lokaciji: ZAPS, Vegova 8, Ljubljana in na spletu.
Kreditne točke
Celovito umeščanje strateško pomembnih objektov / 3 KT / Sklop B – teorija in referenčna praksa
Ob prijavi je potrebno plačati kotizacijo na transakcijski račun ZAPS: SI56 6100 0001 8357 306.
Kotizacija znaša za člane ZAPS 66€ (z DDV), za občinske urbaniste, ki niso vpisani v imenik pooblaščenih arhitektov ter člane IZS 129€ (z DDV) ter za nečlane 215€ (z DDV). Prosimo, da pri plačilu za namen napišete, za koga je bila kotizacija plačana, za sklic pa: 00 01122026. Potrdilo o plačilu pošljite na e-naslov: izobrazevanje@zaps.si.
Za zaposlene na Občini prosimo, da na isti e-naslov pošljete naročilnico. Račun vam bomo izstavili po izvedenem izobraževanju.
Rok za prijave je ponedeljek, 30.11.2026 do 12. ure
Skrajni rok za morebitno odpoved (po e-pošti: izobrazevanje@zaps.si) je ponedeljek, 30.11.2026 do 12. ure. Za nepravočasne odjave zaračunamo stroške kotizacije.
V primeru premajhnega števila prijav si pridržujemo pravico, da izobraževanje odpovemo.