Dediščinske krajine: zelena prenova za prihodnost.
Izobraževanje
Aktualno
Datum: 26.11.2026
Na predavanju bo obravnavana prenova kulturne dediščine odprtega prostora – vrtnoarhitekturne dediščine, memorialne dediščine in odprtih prostorov historičnih jeder v luči zahtev varstva kulturne dediščine, nosilcev urejanja prostora in drugih mnenjedajalcev, različnih razvojnih pritiskov in vplivov podnebnih sprememb.
Zgodovinski parki, vrtovi, memorialne krajine in kulturne krajine so živi prostorski in ekološki sistemi, ki jih soustvarjajo grajene sestavine (tlakovane površine, historični prostorski elementi, zgodovinske zasnove), naravne sestavine (relief, voda, tla, vegetacija, mikroklima) in zgodovinski načini rabe. Poleg neprimernih rab in gradbenih posegov jih vse bolj ogrožajo vročinski valovi, suša in ekstremne padavine. Spreminjanje podnebja prinaša tudi nove škodljive organizme, ki ogrožajo vegetacijo.
Med zahtevami varstva kulturne dediščine, potrebami sodobne rabe prostora in izzivi prilagajanja podnebnim spremembam pogosto prihaja do nasprotujočih si interesov, ki zahtevajo celovito obravnavo in usklajevanje že v procesu načrtovanja. V sklopu predavanja bodo prikazani primeri konservatorskih načrtov s poudarkom na arboristiki ter primeri prilagojenih projektnih rešitev iz lastne načrtovalske prakse.
Predavanje bo potekalo v treh sklopih:
1. Odprti prostor dediščine pod pritiski sprememb – dr. Tanja Simonič Korošak
V uvodnem delu bodo predstavljene posledice različnih posegov, spreminjanja rab in podnebnih sprememb za odprti prostor kulturne dediščine, predvsem za vegetacijo kot njen najbolj občutljiv del. Obravnavana bo vloga krajinskih arhitektov pri usklajevanju zahtev varstva, sodobne rabe in prilagajanja podnebnim razmeram. Podane bodo splošne usmeritve za pripravo rastišč in izbor vegetacije, prilagojene spremenjenim razmeram.
2. Konservatorski načrt kot podlaga za prenovo – dr. Ines Babnik
V drugem sklopu bo predstavljena izdelava konservatorskega načrta za vrtno arhitekturno in memorialno dediščino, od zgodovinske raziskave in vrednotenja do opredelitve dopustnih posegov. Poudarjena bo vloga arborističnih popisov in mnenj pri odločitvah o ohranjanju, sanaciji in nadomeščanju drevnine. Konservatorski načrt je v dediščinskem prostoru ključna podlaga za usmerjanje gradbenih posegov in umeščanje nove arhitekture v prostor, pri čemer omogoča presojo vpliva posegov na dediščino.
3. Prilagojene projektne rešitve za rastišča, drevesa in brežine – Ana Pečnik
V tretjem sklopu bodo predstavljene izbrane tehnične in izvedene rešitve iz lastne projektantke prakse Studia TSK. Poseben poudarek bo na prilagajanju projektnih rešitev občutljivim prostorskim razmeram, kjer je treba ob zagotavljanju funkcionalnosti in trajnosti ureditev čim bolj omejiti posege v obstoječa rastišča. Na konkretnih primerih bodo predstavljeni uporaba stockholmskega sistema sajenja dreves v tlakovanih urbanih površinah, izvedba koreninskih mostov, umeščanje sprehajalnih poti na zemeljskih vijakih, prilagojena izvedba robnikov na območjih varovanih drevesnih rastišč ter uporaba bioinženirskih ukrepov za stabilizacijo brežin.
O predavateljicah:
dr. Tanja Simonič Korošak je pooblaščena krajinska arhitektka (ZAPS PKA 1623) in konservatorka, doktorica in magistra krajinske arhitekture ter univerzitetna diplomirana biologinja. Ima več kot 30 let izkušenj v projektiranju, raziskovanju, publiciranju in poučevanju na področju krajinske arhitekture in varstva kulturne dediščine. Poučuje na Inštitutu za krajinsko arhitekturo Univerze BOKU na Dunaju. Vodi Studio TSK, ki ga je ustanovila leta 2008.
dr. Ines Babnik je krajinska arhitektka in doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine. Raziskuje vrtno umetnost na Slovenskem in je avtorica znanstvene monografije Kultura vrtov (2016). Predava na Univerzi v Ljubljani, od leta 2023 pa dela v Studiu TSK.
Ana Pečnik je pooblaščena krajinska arhitektka (ZAPS PKA 2683). Za magistrsko delo je leta 2022 prejela fakultetno Prešernovo nagrado Biotehniške fakultete UL. Od leta 2022 dela v Studiu TSK.
Studio TSK izdeluje načrte krajinske arhitekture, konservatorske načrte, presoje vplivov na kulturno dediščino, strokovne podlage za krajinske zasnove, zasnove zelene infrastrukture naselij ter vpeljuje na naravi temelječe rešitve (NTR) v načrtovanje.
Organizator
ZAPS
Ura
Predavanje bo potekalo od 14:00 do 17:00
Kraj
Predavanje Dediščinske krajine: zelena prenova za prihodnost. bo potekalo na lokaciji: ZAPS, Vegova 8, Ljubljana in na spletu.
Kreditne točke
Dediščinske krajine: zelena prenova za prihodnost. / 3 KT / Sklop B – teorija in referenčna praksa
Prijava
Ob prijavi je potrebno plačati kotizacijo na transakcijski račun ZAPS: SI56 6100 0001 8357 306.
Kotizacija znaša za člane ZAPS 66€ (z DDV), za občinske urbaniste, ki niso vpisani v imenik pooblaščenih arhitektov ter člane IZS 129€ (z DDV) ter za nečlane 215€ (z DDV). Prosimo, da pri plačilu za namen napišete, za koga je bila kotizacija plačana, za sklic pa: 00 26112026. Potrdilo o plačilu pošljite na e-naslov: izobrazevanje@zaps.si.
Za zaposlene na Občini prosimo, da na isti e-naslov pošljete naročilnico. Račun vam bomo izstavili po izvedenem izobraževanju.
Rok za prijave je sreda, 25.11.2026 do 12. ure.
Skrajni rok za morebitno odpoved (po e-pošti: izobrazevanje@zaps.si) je sreda, 25.11.2026 do 12. ure. Za nepravočasne odjave zaračunamo stroške kotizacije.
V primeru premajhnega števila prijav si pridržujemo pravico, da izobraževanje odpovemo.