BRV ČEZ SOČO

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za brv čez Sočo.

Predmet projektnega natečaja:
Naročnik želi pridobiti projekt za novo brv čez Sočo v bližini cestnega odseka za Prapretno. Rešitev zajema tudi ureditev obeh bregov na izteku brvi na modrejčanskem polju (desni breg) in priključitev na obstoječo nabrežno pot na levem bregu Soče. Nova brv bo za peš in kolesarski promet povezala kraja Most na Soči in Tolmin, hkrati pa bo izboljšala navezavo na širši prostor doline Soče, ki je na turističnih zemljevidih poznana kot odlična destinacija za aktivni oddih.

Naročnik: Občina Tolmin
Rok oddaje: 20.4.2018
Zaključno poročilo komisije: 28.5.2018
Povezava na Portal JN

Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju lahko ponudniki posredujejo vprašanja preko Portala javnih naročil tako, da izberejo možnost “Pošlji vprašanje naročniku”. Naročnik bo odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil v skladu z določenimi roki.

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
prof. mag. Peter Gabrijelčič, univ. dipl. inž. arh. (ZAPS)

Namestnica predsednika ocenjevalne komisije:
Nataša Štrukelj, univ. dipl. inž. arh.. (naročnik)

Člani:
Zoran Štanta, univ. dipl. inž. arh.. (naročnik)
Nina Lipušček, univ. dipl. inž. kraj. arh. (naročnik)
Peter Kristanič, univ. dipl. inž. grad. (IZS)

Namestnika članov:
Luka Javornik, univ. dipl. inž. kraj. arh. (ZAPS)
Tomaž Balut, univ. dipl. inž. grad. (naročnik)

Poročevalec za arhitekturo:
Klemen Vodnik, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec GK in GOI:
Aljoša Klobučar, univ. dipl. inž. grad.

Skrbnik:
Veronika Ščetinin, univ.dipl.inž.arh.

4. 7. 2018

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave bo v sredo 4.7.2018 ob 18:00 uri v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin. Razstava bo na ogled do 27.7.2018.
Vljudno vabljeni.

5. 3. 2018

Sporočilo za javnost št. 1

Priloge natečajnih pogojev

Postopek s pogajanji brez predhodne objave:
Naročnik bo postopek izvedel z odložnim pogojem.
Izvleček iz vzorca pogodbe za projektiranje:

• Obseg del (4.-6. člen): dopolnitev IDZ, PGD, PZI z opremo, projektantski nadzor in PID.
• Pogodbeni roki (12.člen): dopolnitev IDZ 30 koledarskih dni po podpisu pogodbe, PGD 60 + 10 koledarskih dni od potrditve dopolnitve IDZ in vseh pridobljenih soglasij ter PZI z opremo 30 koledarskih dni po pridobitvi GD.
• Zahtevana finančna zavarovanja (16.člen):
– bančna garancija ali kavcijsko zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % (pet odstotkov) cene pogodbenih del brez DDV, brez upoštevanja vrednosti projektantskega nadzora, z veljavnostjo 12 mesecev,
– bančna garancija ali kavcijsko zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % (pet odstotkov) pogodbene vrednosti vključno s projektantskim nadzorom brez DDV, z veljavnostjo še 30 dni po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja
• Zavarovanje projektantske odgovornosti (17.člen):
– za zavarovalno vsoto v skladu z 32. in 33. členom Zakona o graditvi objektov (osnovno zavarovanje) in z dozavarovanjem do višine skupne ponudbene vrednosti z DDV, v kolikor je ta višja od z zakonom določene najnižje zavarovalne vsote.
• Pogodbena kazen (18.–19.člen):
– za vsak koledarski dan zamude 2 ‰ (dva promila) cene pogodbenih del z DDV, do skupaj največ 10 % (deset odstotkov) od cene pogodbenih del z DDV,
– če naročnik upravičeno odstopi od ponudbe je izvajalec dolžan plačati pogodbeno kazen v višini 20 % pogodbene vrednosti (z vključenim DDV) in vso škodo, ki jo s tem povzroči naročniku.
• Prenos avtorskih pravic (21. člen): delen

Plakati

Avtorji:

Denis Rovan, mag. inž. arh.

Aleš Žmavc, abs. arh.

Matic Škarabot, abs. arh.

Gregor Planinšek, univ. dipl. inž. grad.

Alojz Rovan, univ. dipl. inž. grad.

Katja Saje, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Konzultant: Pavel Saje, univ. dipl. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Nova brv je oblikovno zasnovana z videzom tankega loka preko reke, kot navzgor napeta konstrukcija, ki nima vertikalno izstopajočih delov ter se na oba rečna bregova priključi v kar se da najnižji točki ter hkrati omogoča udobno vožnjo ter neovirane poglede, tako z brvi, kot na njo. Vertikalna napetost da konstrukciji potrebno togost in zanesljivost, obojestransko tanjšanje mostnega nosilca proti sredini reke pripomore k občutku lahkotnosti in likovni izčiščenosti objekta. Avtorji rešijo problem različnih višin nad stoletno vodo z domiselno igro geometrije mostnega parapeta, ki ima vzdolž objekta različne višine. Tako se vozišče brvi od temena proti levemu bregu počasi utopi v nosilec, kjer se na izteku lijakasto razširi in s tem olajša kolesarjem dostop na brv. Projekt obravnava celoten obrečni prostor kakovostno in celovito. Izpeljava zadržanih in nevsiljivih ureditev ob brvi je elegantna in premišljena. Brv se na levem bregu razpre in preko ograje dostopnih ramp diskretno vpne v dostopni nasip. Predlagana ureditev dostopnega nasipa je v naklonu, ki še omogoča ozelenitev brez močnih elementov (oporni zidovi, stene, goli kamnometi) in je pomembna, tako za ohranjanje celovitosti obrečnega prostora, kot za samo pojavnost brvi. Zasaditev z avtohtonim rastjem je ustrezna. Podaljšanje priključne klančine, ki zmanjša vzdolžni naklon dostopne rampe je smiselna, saj s tem poveča udobnost dostopa za pešce in kolesarje, hkrati pa je horizontalna razpotegnjenost dostopnega nasipa likovno skladnejša. Stik brvi z levim bregom zasleduje logiko brvi, ki je položena na obstoječ teren. Počivališče je smiselno umeščeno ob izmik dostopne poti, ki zaustavi kolesarja in omogoča sekvenčno doživljanje prostora pred vstopom na brv. Izbor pranega betona za priključne klančine se smiselno navezuje na kontekst obstoječih peščenih poti. Zaradi nevarnosti zdrsa je potrebno uporabiti pri betonu grob agregat. Na peščeni površini počivališča je otočno nameščena urbana oprema. Betonska klop z lesenim sedalom je oblikovana kot večnamenska ploščad. Rob rečne brežine je utrjen z umestitvijo plitkih teras, zasajenih z avtohtonim rastjem.

Brv upošteva 1-2 m nadvišanje nad stoletnimi vodami in svetlo širino pretoka. Brv je okvirni integralni sistem preko ene razpetine 106,90 m, z jekleno enocelično prekladno konstrukcijo, statične višine 2,9-1,3 m, z bočnima nosilnima parapetoma različne višine. Prekladna konstrukcija je monolitno vpeta v krajna opornika. Jeklena konstrukcija brvi je pripeta s sidrnimi vijaki na betonskih temeljih, v celoti skritih pod nivojem gotovega terena. Mostni krov predstavlja AB plošča iz lahkega betona, debeline 25 cm, brez sovpreganja z jeklom, s strešastim sklonom 2%. Širina preklade (svetla) je spremenljiva, od maksimalno 6,0 m do minimalno 3,0 m. Odvodnjavanje mostu je preko strešastega padca in linijskega požiralnika v vzdolžno kanaleto. Postavljena je v mejah 5 m odmika od ceste, s priključnimi potmi – klančinami, umeščenimi na rob ureditvenega območja. Mostna ograja s poudarjenim ročajem teče vzdolž celotne brvi in se nadaljuje po priključnih poteh. Voziščna površina na objektu in dostopnih rampah je iz pranega betona. Ocena investicije s strani natečajnika je nekaj nižja od ocene podane s strani izvedenca.

Ocenjevalna komisija je ugotovila, da elaborat št. 2 v celoti izpolnjuje vse cilje natečajnega razpisa ter da v optimalni meri upošteva vse robne pogoje, tako ožje lokacije, kot širšega prostora. Z minimalistično, domiselno in skrajno zadržano konstrukcijo brvi ter diskretnim oblikovanjem posegov v brežine reke Soče, se objekt elegantno vključi v odprto krajino. Ocenjevalna komisija je zato soglasno odločila, da se elaboratu št. 2 dodeli prva nagrada.

Plakati

Avtorji:

Rok Mlakar, univ. dipl. inž. grad.

doc. Nande Korpnik, univ. dipl. inž. arh.

Dušan Rožič, univ. dipl. inž. grad.

Simon Sever, dipl. inž. grad.

Jernej Maher, univ. dipl. inž. grad.

Sodelujoči:

Žan Silovšek, dipl. inž. arh.

Aljaž Kores, abs. arh.

Insert iz poročila komisije:

106 m dolga brv, s svojo racionalno in enovito profilacijo okvirne konstrukcije estetsko ne konkurira naravni krajinski raznolikosti in pestrosti njenih oblik. V tlorisno ravnino projiciran lok, kot čista in razpoznavna arhitektonska in konstrukcijska oblika, se na levem bregu priključi na dve enakovredni simetrični klančini, vzporedni z regionalno cesto in reko. Na desnem bregu se brv izteče na nivo obstoječe poljske poti ob vznožju Bučenice. Tlorisna ukrivljenost brvi ustvarja doživljajsko zanimivo prehajanje preko reke, zaradi sekvenčnega spreminjanja smeri pogledov. Elaborat ustrezno omogoča enakovredno dostopnost na brv na levem bregu. Z dol vodnim izmikom točke priključevanja brvi na levi breg, kar omogoča hotena ukrivljenost brvi, je dosežena simetričnost ramp na levem bregu, ob regionalni cesti. Zaokroženi parapetni priključki iz ramp na brv omogočajo zvezen prehod na brv, vendar so oblikovno šibki in bi potrebovali dodaten premislek. Na desnem bregu se brv pod kotom izteče v manjšo tlakovano ploščad. Ploščad je proti Soči zarobljena s konstrukcijskima betonskima zidovoma. Opornemu zidu na levi strani proti brvi je dodana armirano betonska klop. Takšna rešitev umestitve počivališča sledi logiki, da je brv “položena” na teren, kar je ustrezno, samo oblikovanje prostora ob mostu pa v kontekstu reke in gozdiča deluje pretogo in z monolitnimi ograjami zapira pogled proti vodi. Monolitna zasnova brvi bi delovala krajinsko bolj čisto ob drugačni obravnavi ureditev levega in desnega brega.

Natečajna naloga upošteva 1 – 2 m nadvišanje nad stoletnimi vodami in svetlo širino pretoka. Brv je zasnovana kot okvirni sistem (v poročilu napačno navajajo ločni sistem) s tlorisno ukrivljenim jeklenim torzijskim nosilcem. Ukrivljen zaprt jeklen nosilec, zvrnjen v horizontalno ravnino, je sestavljen iz dveh trapeznih škatel z zakrivljeno osjo – h = 2,1 m. Konstrukciji se poveča navidezna vitkost z lomljenimi ploskvami. Razpon v zakrivljeni osi, med obema masivnima betonskima opornikoma, znaša 100 m, 6 m pa konzoli. Zasnova prečnega prereza prekladne konstrukcije je dvocelična torzijska jeklena škatla, z robnim močnim torzijskim nosilcem višine 210 cm in bočno konzolo, ki hkrati predstavlja pohodno površino. Širina konstrukcije znaša skupaj 4 m s svetlo širino 3 m. Vertikalna trapezna škatla predstavlja istočasno tudi ograjo v višini 140 cm. Horizontalna škatla na dol vodni strani krivine nosi pohodno površino in se zaključi s transparentno ograjo, stojke so postavljene v rastru 12 cm, višine 120 cm. AB opornika, praktično nevidna, sta zasnovana kot masivne AB stene, togo povezane s prekladno konstrukcijo in pilotno gredo. Pohodna površina je tlak iz epoksi smole posipane s kremenčevim peskom. Objekt je zasnovan kot integralna konstrukcija, zato nima ležišč in dilatacij. Tehnologija gradnje je opisana in predvideva gradnjo brvi z montažo segmentov na pomožnih podporah v reki in je primerna za tak tip objekta.

Ocenjevalna komisija je ugotovila, da elaborat št. 13 skoraj v celoti izpolnjuje vse cilje natečajnega razpisa ter da v optimalni meri upošteva vse robne pogoje, tako ožje lokacije, kot širšega prostora. V horizontalni lok napeta in diskretno oblikovana brv občutljivo posega v okolje obrečnega prostora ob Soči. Še posebej je opazen napor za zniževanje opornih konstrukcij in enakovredne pristope po klančinah na levem bregu reke. Natečajno rešitev odlikuje skrbna obravnava vseh robnih pogojev, kot tudi inovativnost konstrukcije, zato je ocenjevalna komisija soglasno odločila, da se elaboratu št. 13 dodeli druga nagrada.

Plakati

Avtorji:

Tatjana Gotovčević, univ. dipl. inž. grad.

Tomaž Weingerl, univ. dipl. inž. grad.

Aleš Filipič, univ. dipl. inž. grad.

Blaž Budja, univ. dipl. inž. arh.

Rok Jereb, univ. dipl. inž. arh.

Nina Majoranc, univ. dipl. inž. arh.

dr. Dušan Stupar, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Insert iz poročila komisije:

Brv je zasnovana kot lahka jeklena škatlasta greda, ki je obešena preko glavnega nosilnega kabla in vertikalnih jeklenih vešalk na mostni pilon, ki stoji na desnem bregu reke. Linija mostne grede se v obliki prostorske krivulje dinamično vije iz enega na drugi breg reke ter tako omogoča atraktivne poglede na okolico. Glavni nosilni kabel je na levem bregu sidran v horizontalni betonski opornik, na desnem pa v nazaj nagnjen jekleni pilon, ki je prostorsko stabiliziran z dvema nosilnima kabloma. Celotna likovna kompozicija brvi učinkuje kot prostorska skulptura, ki pa je v vizualni koliziji s pojavnostjo bližnjega daljnovoda visoke napetosti. Prednost rešitve je v ukrivljenosti brvi, ki omogoča sekvenčno spreminjanje pogleda na reko in obrečni prostor ob prečkanju. Asimetrična konstrukcija mostu odgovarja specifičnim pogojem različnih bregov reke, hkrati se mostna vertikala pilona zavestno umika v podnožje hriba na desnem bregu in nadaljuje preko krivulje glavnega kabla, ki teče od vrha pilona proti levemu bregu, vizualno njegov iztek v ravnino ob Soči. Brv je zasnovana kot prostorska okvirna integralna konstrukcija brez dilatacij in ležišč. Sestavlja jo nizka jeklena škatla, z jeklenicami enostransko obešena na nosilni kabel, ki poteka po parabolični liniji od opornika na levem bregu do vrha pilona na desnem bregu, ki je prostorsko stabiliziran z dvema nosilnima kabloma. Na levem bregu zvezno preide iz opornika, na desnem pa steče na brežino brez opaznega opornika. Jeklena integralna mostna konstrukcija je sestavljena iz segmentov dolžine 3 m, širine 3 m in višine 0,8 m, in poteka tlorisno v radiju ter premošča reko v razponu dolžine 110 m. Tehnologija gradnje razponske konstrukcije je nazorno prikazana, smiselna in zadostuje za fazo natečaja. Predvideva montažo preklade v segmentih z vlečenjem oziroma potiskanjem segmentov na začasnih podporah v strugi. Mostna ograja je na vrhu zaključena z ročajem, v katerem je vgrajena osvetlitev vzdolž brvi. Pohodna površina je iz 6 – 8 cm mikroarmiranega betona (služi tudi kot zaščita konstrukcije in pripomore pri masnem dušenju in stabilnosti).

Prostorska umestitev brvi upošteva 1 – 2 m nadvišanje nad stoletnimi vodami in svetlo širino pretoka. Podobno kot v elaboratu št. 13, je tudi tukaj pozitivno ocenjeno predlagano podaljšanje dol vodne klančine, prav tako kot tudi predlagana ozelenitev s skalometi utrjenih brežin z avtohtono vegetacijo. Na levem bregu se brv priključuje na obstoječo pot preko dveh klančin, z levo z naklonom 11,8% in desno s 5% naklonom. Transparentna ograja brvi (stojke in mreža) se nadaljuje v ograjo klančin. Prav tako se z ograjo zavaruje nadvišan nasip nad glavno cesto. Klančini sta pomaknjeni na skrajni rob območja obdelave ter tako omogočata sonaravna izvedbo brežin. S skalometi utrjene brežine se še dodatno stabilizirajo z ozelenitvijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Na desnem bregu je predviden zvezen iztek ukrivljene brvi na obstoječo makadamsko pot. Počivališče ob izteku brvi sledi reliefni razgibanosti obstoječe mikrolokacije in je opremljeno z urbano opremo, ki omogoča posedanje ali ležanje.

Ocenjevalna komisija je presodila, da sledi elaborat št. 3 večini pričakovanj razpisovalca natečaja ter vzorno upošteva vse podane robne pogoje lokacije. Predlagan nosilni sistem je dober in racionalen, nivo obdelave in prikazov brvi in pristopnih cest je na zavidljivem nivoju, sama brv je sodobne zasnove in predstavlja zadnji trend konstruiranja premostitvenih objektov v svetu. Kljub temu komisija meni, da je vizualno naglašena prostorska kompozicija nove obešene brvi premočan akcent v občutljivem prostoru reke Soče, ki je neposredno že obremenjen z bližnjim daljnovodom visoke napetosti. Zaradi siceršnjih kvalitet projekta, se je ocenjevalna komisija soglasno odločila, da dodeli elaboratu št. 3 tretjo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Jure Kolenc, univ. dipl. inž. arh.

Gašper Fabijan

Gašper Medvešek, univ. dipl. inž. arh.

Uroš Razpet, MBA, univ. dipl. inž. arh.

Konstrukcija: Janko Mele, univ. dipl. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Natečajna rešitev obravnava brv, zasnovano kot visečo asimetrično konstrukcijo z nosilnim pilonom na desnem bregu. Prekladna mostna konstrukcija je obešena na sistem dveh jeklenic – obešalk, ki se na pilonu praktično združita, na levem bregu pa se horizontalno razcepita. Brv premošča razpon 107,6 m in upošteva varnostno nadvišanje min 1,7 – 2,5 m nad koto stoletnih voda. Na levem bregu se brv izteka v dve klančini gor in dol vodno z nakloni 6,5% in 11%. Nosilna mostna konstrukcija je prekladna, sestavljena iz prefabriciranih betonskih segmentov, obešenih na jeklenicah, ki sta s konstrukcijskega vidika vprašljivi na levi polovici mostu, ko njun kot preide v horizontalo. V tem delu mostu nastajajo ogromne natezne sile, ki jih predviden betonski element preklade ni sposoben prevzeti brez dodatnih ukrepov. Temeljenje pilona je predvideno na veliki betonski blazini z enim pilotom, na desnem bregu je predvidena armiranobetonska stena za vpenjanje jeklenic. Konstrukcijski sistem je zasnovan neugodno, izvedljivost je vprašljiva. Geostatična stabilnost brežine z maksimalnim naklonom 1:1 ni pojasnjena. Zaključni sloj mostu je protizdrsni beton s konglomeratom avtohtonega kamna, ograja je iz jeklenih pletenic med kovinskimi stebrički, zaključuje jo leseni ročaj z vrezanimi verzi pesmi »Soči«, Simona Gregorčiča. Tlakovanje poti je urejeno z grobim drobljencem. Izobraževalna klop na samem izteku brvi služi kot varnostna bariera proti cesti, vzdolž klančin pa to funkcijo prevzem javorjeva živa meja. Brežine so ozelenjene. Na desnem bregu se brv v okljuku navezuje na obstoječo pot. Počivališče je urejeno z lesenimi podesti s »priročno knjižnico«.

Zaradi izjemnega naravnega ambienta avtorji k rešitvi pristopijo zadržano, v želji po homogeni oblikovni nadgradnji, ki v ambientu ne dominira, temveč z njim ustvarja usklajeno prostorsko potezo. Avtorji so v zasnovo brvi vnesli dinamičnost krajinske slike na posameznih bregovih Soče. Odprtost kmetijske, deloma tudi že urbane krajine na levem bregu reke se izteče v odprti del zasnove brvi, ki uporabnika počasi objema in mu med prečkanjem reke zoži doživljajski prostor brvi, ki se vpne v vertikalnost naravne, gozdne krajine desnega brega. Oblikovanje krajinskih ureditev in urbane opreme temelji na minimalizmu in uporabi materialov iz neposredne bližine. Avtorji domiselno v isti formi združijo klop in informacijsko tablo ter v podeste vkomponirajo »priročno knjižnico«. Brežine so ustrezno zazelenjene z avtohtono vegetacijo. Prav z avtohtono vegetacijo bi avtorji lahko nadomestili tudi izbrano javorjevo živo mejo.

Natečajna rešitev dosledno, preprosto in domiselno sledi vsem podanim zahtevam. Prepoznavanje morfološke različnosti bregov se domiselno odraža v zasnovi same brvi, krajinske ureditve z urbano opremo so preproste in sonaravne.

Moteče je dejstvo, da je brv iz izvedbenega vidika vprašljiva brez dodatnih ukrepov, ki pa v elaboratu niso omenjeni.

Zaradi navedenih kvalitet je ocenjevalna komisija elaboratu prisodila priznanje.

Plakati

Avtorji:

prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh.

Blaž Rupar, univ. dipl. inž. arh., univ. dipl. inž. str.

Barbara Petek, mag. inž. arh.

Maruška Jamnik, mag. inž. arh.

Črt Jaklič, mag. inž. arh.

Alenka Kranjec, abs. arh.

Tina Rupar Kobe, univ. dipl. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Natečajna rešitev obravnava brv, zasnovano kot prednapet gredni sistem, ojačan z eksternim kablom, ki je vpet v betonska masiva – balvana, »vraščena« v naravni teren. Razpon brvi je 105 m in upošteva varnostno nadvišanje minimalno 2,03 m nad koto stoletnih voda. Brv se na levem bregu izteče v dve obojestranski klančini z naklonom 10%, od katerih bi lahko vsaj ena zagotavljala enostavnejšo uporabo gibalno oviranim osebam. Na desnem bregu se brv preko počivališča naveže na obstoječo pot. Ureditev celotnega območja sledi prepoznanju, da edinstvena krajina v smislu krajinske ureditve ne potrebuje dodatnega intenziviranja prostorskega doživljaja, zaradi česar avtorji, kot edini krajinsko ureditveni poseg, predlagajo le dva opornika – balvana, ki s svojo pojavnostjo sooblikujeta kvaliteto prostora. Preprosta in sonaravna ureditev klančin in počivališča s peščeno podlago omogoča funkcionalno nemoteno uporabo in možnost raznolike rabe, preprosta in všečna ureditev je zaradi tega dobrodošla tudi iz ekonomskega vidika izgradnje in vzdrževanja. V elaboratu je konstrukcijska zasnova opisana kot zasnova nateznih trakov v betonski konstrukciji (stress ribbon sistem) s prenosom nateznih sil v geotehnična sidra preko krajnih opornikov na pilonih ter finalno stabilizirana z jeklenico, vpeto v balvane. Predlagana rešitev je primer nerazumevanja konstrukcijske zasnove, saj predlaga niveletno brv v premi brez konkavnega radija, značilnega za stress ribbon sistem. Zaradi navedenega, je taka brv neizvedljiva. Preprostost celotne rešitve se, poleg krajinske ureditve in zasnove mostu, odraža v finalni obdelavi betonske pohodne površine mostu in enostavni mostni mrežni ograji.

Zasnova brvi izkazuje visoko mero spoštovanja do rečne in obrečne krajine v katero posega. Z minimalističnim pristopom, tako pri oblikovanju brvi, kot pri ureditvah dostopov in brežin, podpira preprost in zadržan koncept poseganja v ta prostor. Dva balvana, zazelenjene brežine, peščene klančine, razgledišče in preprosto oblikovanje urbane opreme sledijo zadržanemu konceptu poseganja v prostor, kar daje dodano vrednost projektu.

Avtorji te rešitve so po mnenju natečajne komisije najbolje prepoznali karakter in potrebe ožjega in širšega prostora. Predstavili so krajinsko in arhitekturno premišljeno, preprosto in odlično rešitev z izvirnim arhitekturnim izrazom in gospodarnim občutkom izvedbe in obratovanja.

Navkljub vsej odličnosti ta rešitev ni izvedljiva, predstavlja pa izziv stroki gradnje mostov.

Zaradi navedenih kvalitet je ocenjevalna komisija elaboratu prisodila priznanje.