CENTER ZA SEMENARSTVO, DREVESNIČARSTVO IN VARSTVO GOZDOV (SDVG)

natečaji

Predmet projektnega natečaja

Predmet natečaja: Javni, projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za Center SDVG za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov.

Predmet projektnega natečaja je zasnova novega objekta – Centra SDVG, na lokaciji obstoječega rastlinjaka z laboratoriji, ki bo odstranjen in nadomeščen z novogradnjo. Predvidena je izgradnja cca 3.000 m² neto površin za potrebe Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko ter Oddelka za varstvo gozdov, vključno z zunanjo in prometno ureditvijo. V sklopu natečaja je potrebno izdelati tudi zasnovo celovite prometne ureditve znotraj kompleksa gozdarskega inštituta.

Naročnik: Gozdarski inštitut Slovenije
Rok oddaje: 16.6.2022
Povezava na Portal JN

Podatki o nagradnem skladu, priznanjih in odškodninah:
Nagradno odškodninski sklad:
1. nagrada 8.000 EUR
2. nagrada 6.400 EUR
3. nagrada 4.800 EUR
tri priznanja po 2.400 EUR
osem odškodnine po 1.000 EUR

Skupni znesek nagradnega sklada: 26.400 EUR.
Skupni znesek odškodninskega sklada: 8.000 EUR.
V primeru, da bo podeljenih več kot 8 odškodnine, se znesek posamezne odškodnine ustrezno zniža. Vsi navedeni zneski so v bruto bruto vrednostih.

Dodatne informacije in vprašanja
Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju lahko ponudniki posredujejo vprašanja preko Portala javnih naročil tako, da izberejo možnost “Pošlji vprašanje naročniku”. Naročnik bo odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil v skladu z določenimi roki.

DOKUMENTACIJA

A_natečajni pogoji
B_natečajna naloga
C_natečajne podloge
D_natečajne priloge
Zaključno poročilo

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednica ocenjevalne komisije (ZAPS):
Jadranka Grmek, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednice ocenjevalne komisije (naročnik):
prof. Janez Koželj, univ.dipl.inž.arh., podžupan MOL

Članica (naročnik):
prof. dr. Hojka Kraigher, vodja Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko in Programske skupine Gozdna biologija, ekologija in tehnologija

Članica (naročnik):
dr. Barbara Piškur, univ. dipl. mikr.

Član (ZAPS):
Edvard Blažko, univ.dipl.inž.arh.

Namestnica članov (naročnik):
Simona Kosi, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik članov (ZAPS):
Denis Hitrec, mag.inž.arh.

Poročevalec A:
Andrej Mlakar, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec KA:
Aleš Janžovnik, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Izvedenka za trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo:
izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inž. grad.

Izvedenec za leseno gradnjo in investicijo:
Miha Bogataj, univ. dipl. inž. grad.

Izvedenka za laboratorijsko tehnologijo:
Marja Konečnik, univ. dipl. inž. arh.

Izvedenka za urbanizem:
Anita Kranjc, univ. dipl. geogr., prof. soc.

Skrbnica natečaja:
Sandra Banfi Škrbec, univ. dipl. inž. arh.

12.12.2022

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave natečajnih elaboratov bo v torek, 20. 12. 2022 ob 10.30 uri na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana..
Razstava bo na ogled vsak delovni dan od 20. 12. do 31. 12. 2022 med 9.00 in 15.00 uro.
Prosimo za potrditev udeležbe na dogodki@gozdis.si

Vljudno vabljeni!

Plakati Mapa

Avtorji:

ELEMENTARNA d. o. o.
Ambrož Bartol, mag. inž. arh.
Dominik Košak, mag. inž. arh.
Miha Munda, mag. inž. arh.
Rok Staudacher, mag. inž. arh.
Matevž Zalar, univ. dipl. inž. arh.

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Hana Videmšek, abs. arh.

Insert iz poročila komisije:

Natečajni predlog izpostavlja za vodilo pri oblikovanju urbanistične zasnove vpetost stavbe novega centra SDVG v krajinsko občutljiv prostor ter kontekstualno podrejenost vsem kvalitetnim danostim prostora. Stavba je umeščena tako, da so posegi v relief čim manjši, ohranja se čim več obstoječih velikih dreves, ki dajejo prostoru parkovni značaj. Nov objekt je umaknjen od obstoječega, ga višinsko ne presega, hkrati pa vzpostavlja jasno ločnico med njima v obliki zelene cezure.
Stavba, umeščena izven pasu zelene parkovne ureditve ob Večni poti, tvori skupaj z obstoječo stavbo inštituta in jasno definiranim vhodnim predprostorom zaključeno celoto. Predprostor ploščadi pred obstoječo in novo stavbo sta nova reprezentativna ambienta, namenjena zaposlenim in obiskovalcem, hkrati pa vitalno vpenjata celoten kompleks v obstoječo parkovno ureditev ob Večni poti, da neprekinjeno steče skozi območje obdelave. Anonimna in homogena pojavnost novega stavbnega volumna brez jasnih poudarkov se zlije z okoliško krajino in prepusti dominantno vlogo arhitekturi bližnjega Gozdarskega inštituta.
Predlagana prometna ureditev sledi osnovni zamisli koncepta o čim bolj zadržanem poseganju v parkovni prostor. Ohranjena sta obstoječa priključka, namenjena vsem vrstam prometa za dostop, dostavo in intervencijo ter za parkiranje, tako da motorni promet omogoča varne peš in kolesarske poti.
Cestni priključek na SV strani je namenjen potrebam obstoječega Gozdarskega inštituta, pri čemer se obstoječe kapacitete v največji možni meri ohranijo, parkirna mesta pa uredijo s travno rešetko in ozelenijo z drevesi. Razširjen priključek na JZ delu je namenjen novi stavbi za osebni motorni promet in za servisni dovoz do kleti centra SDVG. Avtorji se zavedajo problematike umeščanja velikega števila parkirnih mest zahodno od uvoza, s tem da predlagajo ponovno presojo potrebnega števila parkirnih mest z mobilnostnim načrtom.

Po svojem volumnu enovito zasnovana stavba zagotavlja poleg prepričljivo enostavne urbanistične in arhitekturne zasnove tudi racionalna izhodišča za funkcionalno zasnovo stavbe. Program za Oddelek za gozdno fiziologijo in genetiko (FIGE) in za Oddelek za varstvo gozdov (VARGO) je z vsemi potrebnimi servisnimi, tehničnimi in komunikacijskimi površinami organizacijsko heterogen. Zato so se avtorji odločili za enostavno zasnovo tlorisa, ki omogoča jasno in pregledno orientacijo poti po objektu.
Izbran je dvo-koridorski sistem z osrednjo servisno cono in temu primeren projektni raster, kar zagotavlja želeno fleksibilnost, ki bo potrebna pri razvoju in realizaciji projekta kot tudi pri uporabi stavbe. Posamezni oddelki so združeni po vseh etažah, FIGE je na južnem in vzhodnem delu stavbe, center za semenarstvo je v kletni etaži in 1. etaži, sušilni stolp je skozi 4 etaže v bližini tovornega dvigala, prostor za dodelavo semen omogoča postavitev opreme v dolžini 10m. Kabineti so na vzhodni strani v 1. etaži, laboratoriji ob shrambah in avtoklavu. Center za drevesničarstvo je v drugi etaži. Sprejemnica vzorcev je v kleti v bližini vhoda. Oddelek VARGO je v vseh etažah predvsem na severnem delu, v pritličju tudi na južnem. Entomološki sklop v prvi etaži je urejen skladno s shemo iz natečajne naloge, genetski sklop je na južni strani, mikoteka na severni strani, pisarne in kabineti na vzhodni strani pritličja. Laboratorijska genetika na severo-zahodnem vogalu stavbe je ločena od ostalih oddelkov. Skupni tehnični in servisni prostori so povezani v kletni in v vseh etažah okoli jedra vertikalnih komunikacij, ob katerem je v 1. etaži tudi konferenčna soba. Do vseh programskih sklopov je predvidena kontrola dostopa.

Posebna kvaliteta projekta je več-etažni prostor, terasasta vertikalna hall / avla, ki se zaključi s svetlobnikom, preko katerega so zenitalno osvetljene vertikalne komunikacije vse do vhodne avle. Na ta način so razvidno povezani vsi programski sklopi in zagotovljena pregledna orientacija uporabnikov in obiskovalcev v stavbi. Prav tako zagotavljata tovorno dvigalo in interno osebno dvigalo za laboratorije VARGO najkrajše razdalje pri manipulaciji med laboratoriji in njihovim pripadajočim programom.

Na temeljni AB plošči stoji lesena skeletna okvirna konstrukcija, ki je na ključnih mestih zavetrovana z jeklenimi zategami in stenami iz KLH plošč. Dobro izbran raster konstrukcije 3,30 m x 6.80 m je v vseh etažah poravnan in zagotavlja odprtost tlorisa, ki s poljubnim premikanjem sten v vseh vzdolžnih smereh omogoča vsakokratno prilagajanje prostorov funkcionalnim potrebam. Tudi svetla višina tipičnih etaž od 4,2 m do najviše 5 m odgovarja vsem zahtevam.
stavba z nizkim oblikovnim faktorjem in z v celoti zastekljenim ovojem, ki omogoča precej dnevne svetlobe v globini tlorisa, je umeščena v zasenčen parkovni prostor. Omogočeno je dinamično delovanje senčil v toplotnem ovoju, izkorišča se senčenje dreves v okolici, predvideno je nočno prezračevanje za potrebe preprečevanja pregrevanja. S pomočjo svetlobnika na vrhu večvišinskega prostora bo v času ugodnih temperatur okolice omogočeno delno naravno prezračevanje vseh kabinetov in laboratorijev tudi podnevi, kar bo prispevalo k nižjim stroškom obratovanja in vzdrževanja ob hkratnem udobju za uporabnike.
Lesena konstrukcija omogoča manjši ogljični odtis. Čeprav energetska zasnova stavbe ni podrobno obdelana, je komisija ocenila, da je s predlagano zasnovo mogoče v nadaljnjih fazah razvoja projekta doseči zastavljene cilje sNES in NOO.

Nova arhitektura deluje lahkotno kot paviljon v parku s pretežno stekleno fasado z vidnimi elementi lesene konstrukcije, ki jo horizontalno delijo globoki napušči. V višino diskretno odmaknjeni zadnji etaži so tehnični prostori in steklenjak, kar omogoča celovito ozelenitev ravne strehe. Novo stavbo odlikuje tudi oblikovanje vstopnega dela v parterju, kjer so skupne javne, odprte površine ploščadi povezane z atraktivnim, več etažnim hallom / avlo, kar daje arhitekturi javne stavbe dodatno identiteto.
Z urbanističnega vidika bo predlog nove stavbe po svoji postavitvi in obliki obogatila parkovni prostor ob Večni poti, tako da ne bo osiromašil njegovih zelenih prvin s prometnimi površinami, pri čemer bo omogočal izgradnjo sodobnega, gospodarnega, funkcionalnega in z arhitekturnega vidika kakovostnega objekta. Po svojem volumnu enovito oblikovana stavba zagotavlja poleg prepričljivo enostavne urbanistične in arhitekturne zasnove tudi racionalna izhodišča za funkcionalno organizacijo in izvedbo stavbe. Premišljena organizacija odvijanja dejavnosti in opravil sledi razpisnim pogojem, tehnološke in delovne poti v stavbi so pregledne in jasne. Sodoben konstrukcijski sistem je primeren za stavbo, kjer se mešajo bolj grobi postopki sprejema in shranjevanja tvarin v kleti ter bolj občutljive, tihe in čiste dejavnosti laboratorijev in pisarn v gornjih etažah. V predlagani rešitvi so upoštevani vsi trajnostni vidiki rabe energije, od ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu stavbe, kroženja materialov, osvetljenosti, toplotnega ugodja in kakovosti notranjega zraka, do preprečevanja pregrevanja stavbe. Naštete značilnosti odlikujejo natečajni predlog pod šifro E0B40 za najbolj celovito in kakovostno rešitev , ki je od vseh natečajnih predlogov najbolj primerna za realizacijo. Zato je ocenjevalna komisija predlogu soglasno prisodila 1. nagrado.

Plakati Mapa

Avtorji:

Studio Sadar, d. o. o.
Jure Sadar, mag. inž. arh.

Avtorica krajinske arhitekture:

Urška K. Škerl, MA Arch. Urb.

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Danilo Silan, štud. arh.
Aleš Drnovšek, Ecosystem d. o. o., sodelavec s področja požarne varnosti
Ervin Rupena, popisovalec, ocena stroškov investicije

Insert iz poročila komisije:

Avtorji umeščajo stavbo centra SDVG na severni rob parcelne meje vzporedno s plastnicami terena, da bi se ob Večni poti ohranila neprekinjena parkovna površina. Etaže K+P+3 objekta se pahljačasto zamikajo in po višini razčlenijo stavbno telo, ki sicer nekoliko presega višino sosednje stavbe GIS. Dostopa do nove stavbe in poti mimo obstoječega inštituta ostajajo nespremenjeni, medtem ko so dvosmerne dostopne poti umaknjene na severno stran novega centra SDVG, s čimer cesta ne posega v parkovno ureditev in obstoječe iglavce na južni strani. Namesto parkirnih mest v osrednjem delu kompleksa, zagovarja predlog umestitev vseh parkirnih mest proti jugozahodu v pas območja gozda. Glavni vhod v center je s severno-vzhodne strani preko tlakovane ploščadi v dialogu z vhodnim predprostorom obstoječega gozdarskega instituta. Dostava do severne strani je na nivoju pritličja in zahodne strani na nivoju kleti stavbe.
Programska shema niza zahtevane programske sklope ob dveh komunikacijskih jedrih in povezovalnem hodniku na severu objekta. Oddelek FIGE ima ločen vhod v pritličju in je pretežno v vzhodnem delu stavbe razporejen preko vseh etaž, oddelek VARGO je z dostopom preko nadzorovanega vhoda v kleti razporejen pretežno na zahodnem delu stavbe od kletne do 2. etaže, kjer so tudi vse pisarne obeh oddelkov.
Predlagana armirano-betonska konstrukcija objekta je zasnovana na mreži 8 x 8 m, ki zagotavlja primerno fleksibilnost organizacije tlorisa. Zaradi zamikanja nadstropij konstrukcija kljub temu ne zagotavlja enostavnega prenosa obtežb in umeščanja nekaterih nosilnih elementov.
Energetska zasnova sorazmerno kompaktne stavbe je primerno rešena. Modularna mreža fasade z izmenjujočimi zastekljenimi in polnimi polji ter premičnimi senčili omogoča primerno osvetlitev in senčenje prostorov, k čemer prispeva tudi uporaba rastlin za senčenje, ohranjanje dreves in uporaba lesa za fasadne elemente. Kljub temu je komisija ocenila, da je izbor armirano-betonske konstrukcije, ki jo avtorji utemeljujejo z zahtevami programa, z vidika ogljičnega odtisa manj uspešna.
Rešitev odlikuje od vseh natečajnih predlogov najbolj celovita krajinsko-arhitekturno zasnova. Stavbni volumen je po prerezu razčlenjen v obliki pahljače izmikajočih se teras, s čimer so želeli avtorji ohraniti prevladujoč vtis monumentalne stavbe obstoječega inštituta. Komisija je ocenila oblikovanje razgibanega stavbnega telesa, ki se prilagaja topografiji, za posebej kakovostno rešitev. Pri tem pa je ugotovila, da je bolj zahtevno geometrijo težje obvladati tako v funkcionalnem kot v tehničnem pogledu. Tako so zaradi spreminjajoče se globine tlorisa nekateri prostori slabše naravno osvetljeni, konstrukcijske osi se ne prekrivajo, prav tako laboratorijske poti niso vedno jasne, sušilni stolp nima možnosti za naravno prezračevanje, rastlinjaki zaradi pregrevanja na južno stran niso primerno postavljeni. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da sta organizacija funkcij in konstrukcijska zasnova predloga kljub nekaterim pomanjkljivostim primerno rešeni in bi z nekaterimi izboljšavami povsem ustrezala pričakovanjem razpisovalca. Zaradi naštetih kvalitet je ocenjevalna komisija elaboratu soglasno dodelila drugo nagrado.

Plakati Mapa

Avtorji:

Építész Studio
Tamás Fialovszky, M. Arch.
Luca Mudry, M. Arch.
Máté Pálfy, M. Arc.

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Zoárd Mangel – gradbeni inženir projektant

Insert iz poročila komisije:

Stavba centra SDVG je zasnovana v obliki dveh pravokotnih kril, kjer sta umeščena ločena programska sklopa obeh oddelkov. Skupne površine in jedra komunikacij sta v presečišču obeh kril, kjer je tudi glavni vhod v stavbo.

Strnjena stavbna volumna obeh kril sta umeščena v prostor skladno z zamejitvijo severnega dela natečajnega območja. Nižje krilo etažnosti K+P+2 v osi vzhod-zahod je delno vkopano, medtem ko je krilo v osi sever-jug etažnosti K+P+3 višje, da sledi reliefu. Členitev stavbe v dve krili s posledično daljšo fasado proti gozdu in parku obstoječega inštituta ustvarja niz kvalitetnih pogledov in povezovanje z naravo, kar je natečajna komisija ocenila za uspešno rešitev. Čeprav predlog ustrezno rešuje razmerja med izrabo prostora in zelenimi površinani, se s stranico višjega vzhodnega krila dominantno postavlja nasproti arhitekturi stavbe obstoječega inštituta in se preveč približa gozdnemu robu. Dovozne in servisne poti so primerno urejene z dveh nivojev, vendar je iz vidika funkcionalnosti zasnova prometa manj ustrezna, saj predvideva enosmerni promet, z umestitvijo niza parkirišč po obodu dovozne poti pa preprečuje neposredno povezavo med novo stavbo in obstoječo parkovno ureditvijo.

Arhitekturna podoba stavbe je homogena, enovita fasadna opna v obliki modularnih panelov z lesenimi lamelami je brez oblikovnih poudarkov, tako da izstopa v kompoziciji le višje krilo stavbe. Podstavek stavbe v polkleti je iz masivne AB konstrukcije, lesena nadgradnja je zastrta s fiksnimi lesenimi senčili različnih naklonov.

Funkcionalna zasnova sledi ločitvi prostorov VARGO v enem in prostorov FIGE v drugem krilu, ki ju napajajo skupne servisne in komunikacijske površine. Osrednji komunikacijski prostor v vogalu med kriloma omogoča ločene dostope v oba oddelka, dodatno komunikacijsko jedro je umeščeno v zahodnem delu krila FIGE. Funkcionalne povezave in poti v stavbi so zasnovane pregledno, instalacijski jaški so racionalno strnjeni ob komunikacijskih jedrih. Zasnova omogoča dobro naravno osvetlitev, slabo so osvetlejene komunikacije.
Program v obeh traktih je funkcionalno deloma ustrezno umeščen, vendar ga natečajniki ne zagotovijo v celoti. Potrebne bi bile manjše prilagoditve funkcionalnih sklopov skladno s tehnološko zasnovo.
Konstrukcija je izvedena v hibridnem sistemu: vkopani del je iz AB, nadgradnja pa iz lesene skeletne konstrukcije z medetažnimi sovprežnimi konstrukcijami iz montažnih AB plošč in lesene konstrukcije, kar omogoča hitro gradnjo in je s strani ocenjevalne komisije bilo prepoznano kot inovativna rešitev. Polnila so izvedena iz zasteklenih sten in sten iz MK plošč. Pomanjkljivost predloga je konstrukcijski raster, ki je za laboratorijske prostore manj primeren ter neupoštevanje zahtevanih svetlih višin prostorov.

Z vidika trajnostne gradnje ima natečajna rešitev manj kompaktno zasnovo v obliki črke L. Predlagana zasnova fasade, mreža senčil in napredna z lesom sovprežna konstrukcija prispevajo k boljšemu obvladovanju ogljičnega odtisa stavbe. Energetska zasnova predvideva oskrbo z energijo s TČ zrak/voda, kar je iz vidika učinkovitosti manj optimalna izbira. Predvidena postavitev FV panelov na delu strehe stavbe in prosojnih kolektorjev na zasteklitvi rastlinjakov bi zagotovili večjo samooskrbo stavbe z uporabo OVE.

Natečajni predlog podaja premišljeno postavitev in logično dvodelno zasnovo stavbe. Enotna zunanja podoba stavbe je poudarjena z uporabo lesa v obliki mreže senčil, ki tvorijo sekundarno fasadno opno. Pri zasnovi konstrukcije so podane inovativne, četudi v izvedbi zelo zahtevne rešitve, predlog vključuje energetsko oskrbo z uporabo OVE, pri čemer so uspešno izkoriščene danosti lokacije. V primerjavi s predlogi bolj strnjene zasnove stavbe, primernimi za izvedbo, predlagana rešitev ni primerna za izvedbo. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti glede odmikov stavbe, enosmerne prometne ureditve, pomanjkljivo umeščenega programa, prenizkih svetlih višin prostorov (v vseh etažah) in uporabnosti konstrukcijskega rastra, je ocenjevalna komisija elaboratu prisodila zvišano priznanje.

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: IN203_04

Avtorji:

Aarne Niemelä, univ. dipl. inž. arh.
Zijada Adembegović Hujdurović, mag. inž. arh.
Eva Prelovšek Niemelä, univ. dipl. inž. arh.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

CENTER ZA SEMENARSTVO, DREVESNIČARSTVO IN VARSTVO GOZDOV (SDVG)

natečaji