Dom zaščite in reševanja v Trzinu

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Predmet natečaja:
Širše območje anketnega dela natečaja zavzema središčni del občine. Nekdaj nepozidan prostor med starim in novim Trzinom se je od osemdesetih let pa do danes napolnil z različnimi prostorskimi koncepti, ki so poleg rešitev pustili odprta tudi mnoga vprašanja. Namen anketnega dela natečaja je poiskati najprimernejše urbanistične rešitve, ki bodo zaokrožile centralno območje ter omogočile njegov skladen razvoj.
Projektni del natečaja obravnava Dom zaščite in reševanja (v nadaljevanju DZiR), ki se umešča v vzhodni še nepozidani del natečajnega območja. Cilj natečaja je poiskati najprimernejšo arhitekturno rešitev, ki bo s premislekom o razvoju celotnega območja soustvarjala urbani del Trzina.

Portal JN

Naročnik: Občina Trzin
Rok oddaje: 7.11.2016
Zaključno poročilo komisije: 9.12.2016

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
Rok Benda, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednika:
Robert Potokar, univ.dipl.inž.arh.

Člani:
Sida Valentinčič, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Namestnika članov:
Polona Gorše Prusnik, univ.dipl.prav.
Maša Živec, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalec za arhitekturo:
Špela Nardoni Kovač, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalec za krajinsko arhitekturo:
Damjan Černe, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Skrbnica natečaja:
mag. Špela Kryžanowski, univ.dipl.inž.arh.

30. 1. 2017

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 30.1. 2017 ob 18:00 uri, v avli Centra Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12/f, v Trzinu.
Razstava bo na ogled do 27. 2.2017.

Vabilo

Plakati

Avtorji:

Matej Andjelić, u.d.i.a.

Tina Marn, u.d.i.a.

Urban Petranovič, u.d.i.a.

Davorin Počivašek, u.d.i.a.

Martin Tomažič, u.d.i.a.

Andrej Ukmar, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Sodelavec za promet:

Peter Berglez, u.d.i.g.

Insert iz poročila komisije:

Urbanistična rešitev – anketni del

Osnovna ideja urbanistične, kot tudi arhitekturne rešitve, je umestitev gasilskega doma v prostor tako, da stavba s svojo pojavnostjo tvori prepoznaven simbolni element v vstopnem delu Trzina. Zamisel je podprta z urbanističnim konceptom, ki poudarja in dograjuje mestni značaj Ljubljanske ceste ter celotnega centralnega dela Trzina.

Dom zaščite in reševanja je lociran na parcelo z večjim odmikom na severni strani in s tem omogoča ločen zgornji dostop s parkiranjem in prevozno garažo. Na južni strani je pred gasilskim domom urejeno dvorišče, ki ob kulturnem domu tvori lijakast trg namenjen prireditvam na prostem. Kulturni dom je programsko umeščen v objekt Kresišča skupaj s trgovskim programom. Povezuje ju skupna avla, ki se odpira na trg. Enovit volumen sledi geometriji regionalke in pripada večjemu merilu hitre ceste. Dvignjen del odra oblikuje vhod v Trzin ter poudarja pomen kulturne dejavnosti v mestu.

Parkiranje za potrebe trgovskega in kulturnega programa je na severni strani območja.

Poslovno storitveni objekt je zasnovan kot transparenten paviljon, ki se naslanja na vpadnico – Mengeško cesto. Ob Ljubljanski cesti je predvidena pergola, ki se kot prostorska kulisa nadaljuje tudi v sosednje območje. Odprta tržnica se nahaja ob pergoli in se direktno navezuje na lokal zaprte tržnice v pritličju poslovno storitvenega objekta.

Poteza pergole je glavni element, s katerim avtorji definirajo ulični prostor ob Ljubljanski ulici in s tem vzpostavijo hrbtenico in ključno urbano potezo ob cesti, na koncu katere se v zaključku (ali začetku) formira večnamenski trg pred gasilskim domom. Iz programskega vidika je umestitev otroškega igrišča, balinišča, skate parka in podobnih vsebin tik ob Ljubljanski nepričakovana in ne sledi usmeritvam projektne naloge.

Zgostitev stanovanjske gradnje je rešena s posameznimi nizi tri etažnih in štiri etažnih vrstnih hiš s parkiranjem pred vhodi. S faznim pristopom je v območju mogoče postaviti od 26 do 54 vrstnih hiš. Rešitev je korektna in racionalna ter ohranja merilo obstoječega prostora.

Na južnem koncu mestne poteze se prostor ob Pšati amfiteatralno – terasasto – poglobi in dodatno opredeli z vertikalo obeliska, namenjenega postavitvi spomenika Padlim v vojni za Slovenijo. Prostor je ozelenjen in prostorsko povezan s potjo in drevoredom ob Pšati in ustvarja neke vrste linijski rekreacijski park ob Pšati. Dodajanje novega mostu, ki poveže obstoječo zaledno cesto verjetno ni nujno potrebno.

Arhitekturna rešitev – projektni del

Prostori gasilskega doma vsebujejo vse prostore po natečajni nalogi, le ti so smiselno in racionalno razporejeni v tlorisno in volumensko shemo. Z umestitvijo stolpa ob garažo in med preostale dodatne prostore, je omogočena funkcionalna navezava na garažo in način sušenja gasilskih cevi v samem stolpu. Hkrati pa sredinsko umeščen stolp razbija s svojo vertikalo togost same kompozicije. Stolp ni namenjen le sušenju cevi, marveč programu skladišč in v drugem nadstropju pisarn planinskega društva, v zadnji terasni etaži pa lahko postane razgledna točka, zato so v zadnji etaži predvideni le izrezi v fasadni lupini, brez zasteklitev. Stolp postane tako programsko zapolnjen in s svojo vertikalo postane simbol urbanega, vstopnega središča Trzina.

Poleg glavnega vhoda v Dom na južni strani, je na severni strani predviden služben vhod in pred njim parkiranje osmih osebnih avtomobilov ter možnost uvoza, oziroma prehodne garaže. Ob službenem vhodu so razporejene garderobe iz katerih je neposreden dostop do garaže. V garažnem delu so še skladiščni prostori gasilskega društva in civilne zaščite. Pisarniški del je umeščen ob glavnem vhodu, kjer je locirana taktična – nadzorna soba skupaj s sejno sobo. V prvem nadstropju je večnamenska dvorana s foyerjem, ki se odpira pogledom na gasilska vozila v garaži ter manjša sejna soba. Nad prvim nadstropjem je predvidena terasna ravna streha, ki je lahko večnamenska: za trening gasilcev, kot tudi zunanji prostor ob uporabi večnamenske dvorane. V drugem nadstropju stolpa sta dve pisarni planinskega društva, v zadnji etaži pa je razgledna terasa – ploščad, ki je lahko namenjena tudi zunanjim uporabnikom. V kletnem delu je predviden društveni prostor prostovoljnega gasilskega društva in tehnični prostor ter skupne sanitarije za potrebe zunanjih uporabnikov.

Energetska zasnova je racionalna in sledi trajnostnim načelom ogrevanja in hlajenja. Osnovna konstrukcija kot tudi finalno oblikovanje objekta je izvedena v vidnem betonu z umestitvijo toplotno izolacijskega ovoja na notranji strani, zasteklitve so v alu profilih v ravnini fasade. Okenske odprtine so fiksne z odpirajočimi alu paneli, ki omogočajo prezračevanje. Z deloma igrivo kombinacijo okenskih odprtin in vidnega betona, uspe avtorjem nadgraditi v osnovi pretežno funkcionalen objekt in ga narediti kot glavni označevalec prostora v novem delu naselja Trzin.

Zaradi zgoraj navedenih kvalitet, funkcionalno organizacijske sheme gasilskega doma in same pojavnosti v prostoru, se je natečajna komisija soglasno odločila, da podeli elaboratu 1. nagrado.

Plakati Plakati (jpg)

Avtorji:

Studio Abiro:

Matej Blenkuš, u.d.i.a.

Katja Cimperman, u.d.i.a.

Anja Cvetrežnik, u.d.i.a.

Grega Valenčič, m.i.a.

David Klobčar, abs.arh.

Tadej Rezar, abs.arh.

Matic Banko, abs.arh.

Rok Staudacher, abs.arh.

Studio AKKA:

Luka Javornik, u.d.i.k.a.

Insert iz poročila komisije:

Osnovna ideja elaborata je vzpostavitev programske osi, ki povezuje javne prostore od Pšate, vzdolž Ljubljanske ceste, vse do železniške postaje. Urbanistična rešitev je celovita in premišljena. Prepoznane so smeri, vedute in merilo prostora, kot tudi razvojni nastavki, ki jih vključijo v svoj koncept. Avtorji z občutljivostjo in sistematično argumentacijo oblikujejo skladno urbanistično kompozicijo.

Dvojec kulturne dvorane in poslovnih stavb na nasprotni strani vpadnice tvori mestna vrata. Vhodu sledi sekvenca z dominanto prostostoječega gasilskega stolpa, ki skupaj s kulturno dvorano v prečni smeri uokvirja poglede na polja in travnike v izteku Ljubljanske ceste. Odločitev za delitev programa v območju A v tri ločene sklope je smiselna in ustrezno argumentirana. Z ločitvijo kulturnega doma od trgovine se izpostavi kulturni pomen objekta ob vhodu v naselje, odprti prostori pa so smiselno členjeni na več funkcionalnih površin. Komercialne vsebine so kljub umikanju iz prvega plana dobro vidne in enostavno dostopne.

Sosednje območje B je zasnovano kot poslovni center s tržnico. Poslovno storitvena objekta P+3 sta locirana ob vpadnici ter poleg oblikovanja mestnih vrat ob vhodu v Trzin proti notranjosti tvorita mirnejši prostor odprte tržnice. Ob Ljubljansko cesto postavijo večnamensko nadstrešnico, ki se proti odprti tržnici na jugu odpira kot mestna loggia in hkrati služi avtobusnemu postajališču in nadkritju dela tržnih površin.

Manj prepričljiva je postavitev nizkih paviljonskih objektov z lokali ob Ljubljanski cesti v območju D, ki z zasaditvami sicer ustvarjajo ločnico med uličnim prostorom in sosesko v zaledju, z vnosom novih tipologij pa ne rešijo obstoječih prostorskih zagat. V tem delu manjkajo tudi parkirne površine.

Predlog zgostitve stanovanjske soseske v območju D je premišljen in kljub višji gostoti pozidave ohranja drobno morfologijo obstoječega prostora. Predvideni sta dve novi tipologiji objektov v obliki vrstnih hiš P+1 ter vila blokov P+2 z 48 novimi stanovanji. Poleg racionalne rabe stavbnih zemljišč in zgostitve pozidave elaborat ponudi tudi ustrezno rešitev peš povezav in odprtih prostorov. V središče soseske je umeščeno otroško igrišče ter urbani vrtovi z baliniščem na drugih dveh lokacijah. Sosesko obkroža enosmerna krožna ulica, od koder se napajajo tudi podzemna parkirišča novih objektov.

Z mostom na Ljubljanski cesti se začenja nova programska os Trzina. Prireditveni prostor je zasnovan ob vodi, ki z novimi peš in kolesarskimi povezavami dobiva poleg spominske tudi povsem uporabno vrednost. Ureditve so zadržane in smiselne, nekoliko pretirano pa je po mnenju žirije podvajanje mostov na tem mestu.

Arhitekturna rešitev – projektni del

Glavna značilnost arhitekturne zasnove Doma zaščite in reševanja je samostoječ stolp poleg glavnega objekta, ki v vlogi prostorske dominante daje prednost simbolnemu pomenu pred utilitarnostjo. Tej zavestni odločitvi sledi tudi zasnova stavbnega ovoja, ki se odkrito spogleduje s sakralno arhitekturo.

Zasnova odprtih površin sledi konceptu urejanja celotnega območja A. Parkirna mesta za gasilce se nahajajo v neposredni bližini objekta, vendar na zemljišču, ki ni v lasti investitorja ter na nasprotni strani od glavnega vhoda, kar je z vidika intervencije manj primerno. Shematično je prikazana tudi postavitev parkirišč v prvi fazi južno od objekta, vendar iz prikaza ni razvidno ali se vsaj del teh nahaja na zemljišču investitorja.

Funkcionalna zasnova objekta v pretežni meri sledi zahtevam projektne naloge. Programski sklopi so zaključeni in logično oblikovani ter z manjšimi popravki primerni za izvedbo. Pritličje zavzemajo interventni prostori PGD. Intervencijski in glavni vhod sta združena med stolpom in glavnim objektom. Iz vetrolova se vstopa v garderobe, javne sanitarije, na stopnišče ter v taktično sobo od kjer je dober pregled nad dogajanje ob izvozu. Garderobe so ločene po spolu, kar ni ustrezna rešitev, saj se navodila ob intervenciji dajejo že v garderobi. Garderobe se direktno navezujejo na garažo, ki je pregledna in izpolnjuje zahteve projektne naloge. Ob zahodni stranici garaže so ustrezno locirana skladišča društev. Sušilnica za garderobami je prevelika. Glavna pomanjkljivost z vidika uporabnosti in gasilske tehnike pa je dislokacija stolpa, ki je poleg vadbene funkcije v prvi vrsti namenjen sušenju cevi. V klet so umeščeni strojnica ogrevalnih in prezračevalnih naprav ter društveni prostori gasilcev in Planinskega društva. V nadstropju pa se nahajajo dvorana, ki omogoča večnamensko rabo ter delitev na več prostorov. Streha stavbe se uporablja kot vadbena površina. Odstopanje od predvidene programske sheme pri prostorih društev avtorji utemeljujejo z večjo funkcionalnostjo prostorov v nadstropju.

Za celovit pristop in poglobljen razmislek o razvoju Trzina ter skladno oblikovanje urbanih struktur se avtorjem elaborata podeli 2. nagrada.

Plakati

Avtorji:

Olga Bombač, mag.inž.arh.

Ana Cankar, univ.dipl.inž.arh., M.Arch.

Sodelujoči:

Prometnik:

Tibor Krašovec, univ.dipl.inž.gr., ELEA iC d.o.o.

Jan Pergar, mag.inž.grad., ELEA iC d.o.o.

Gradbene konstrukcije:

Marko Pavlinjek, univ.dipl.inž.grad., ELEA iC d.o.o.

Vizualizacije: Jan Jazbec

Insert iz poročila komisije:

Urbanistična rešitev – anketni del

Prostorska ureditev temelji na oblikovanju ambientov v drobnem, človeku prijaznem merilu in merilu konteksta naselja, ki ohranja vtis predmestnega okolja. Zelene površine so precej obsežne in predstavljajo zanimiv način razmišljanja o oblikovanju urbanega parterja. Osrednji prostor na območju centralnih dejavnosti deluje kot trg brez prometa, ki je členjen z različnimi tlaki, opremo in zasaditvijo. Navezuje se tudi na zunanjo steno kulturnega centra, ki se lahko odpre in deluje kot zunanji oder za prireditve.

Prometna rešitev Kresišča je problematična iz vidika navezave 2. faze iz smeri Ljubljane in Mengša, ker je ne omogoča. Parkiranje je v celoti urejeno v kleti pod trgovskim objektom. Mesto dovoza v garažo je neugodno, saj se rampa priključuje na vozišče brez vmesnega ravnega dela. Mešajo se dostava in dovoz obiskovalcev. Komisija tako ocenjuje, da rešitev parkiranja v kleti objekta za kupce ni privlačna.

Objekt PSO je v skladu s konceptom celote oblikovan kot niz lamel, ki ponuja fleksibilno uporabo. Glavni vhod s parkom predstavlja iztek zelene promenade, ki poteka vzporedno z Ljubljansko cesto. Promenada je utrjena zatravljena površina, kar je funkcionalno vprašljivo, glede na frekvenco predvidenega prometa, ki napaja celotno stanovanjsko sosesko. Idejna rešitev tržnice z nadstrešnicami, ki imajo dvojno namembnost deluje zanimiva vendar je njena funkcionalnost vprašljiva.

Gostota pozidave območja D je primerna.

Stanovanjsko območje se navezuje na zeleno promenado. V naselju so predvidene skupne površine. Območje E predstavlja začetek zelene povezovalne promenade. Struga Pšate se razširi ter zasnuje dostop do obvodnega prostora, uredi se razgledišče z razširitvijo v prireditveni prostor ter ozelenjene tribune. Most na Ljubljanski cesti se razširi. Kmetija ob potoku se uredi v turistično kmetijo z novim programom ekološkega kampa. Prepoznana kvaliteta je, da se prostor proti vodi razširi v amfiteater, a je kljub temu predel pod mostom problematičen.

Objekt DZiR je arhitekturno korekten, vertikala stolpa proti horizontali etažnih prostorov zaključenih z enovito fasadno opno, pod katero so gasilska vozila. Zasnovan je kot armiranobetonska konstrukcija, zaključena s
etažnih prostorov pa poenoti polprosojna opna iz Flexbricka. Ideja je izvirna, a se kljub temu pri oblikovanju tlorisa pojavljajo funkcionalne zadrege. Vsebine namenjene dejavnosti PGD so nanizane po obodu garažnih prostorov gasilskih vozil z namenom pregleda nad dogajanjem, kar ni potrebno. Naravna osvetljenost delovnih prostorov je predvidena s svetlobniki, ki so s stališča javnega investitorja manj primerni, saj predstavljajo potencialni vir poškodb objekta. Arhitekturna rešitev bistveno presega v natečaju zahtevane površine.

Prisotna so odstopanja od projektne naloge: soba za zveze je locirana v pritličju in ločena od taktične sobe, poleg tega je smiselno orodišče organizirati s sušilnico in kompresorsko postajo. Organizacija tlorisa v etaži je nefunkcionalna, ker je potrebno prehajati skozi prostore. Manjka tudi direktna povezava med garažo/sušilnico/garderobo ter jaškom za sušenje cevi.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

Dom zaščite in reševanja v Trzinu

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

1. nagrada 11238, delovna šifra: 1

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

2. nagrada: 25717, delovna šifra: 3

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

Priznanje: 16455, delovna šifra: 2

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

zaps je članica

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK