Mladinski center Arrigoni v Izoli

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Arhitekturni enostopenjski projektni anonimni javni natečaj za arhitekturno zasnovo mladinskega centra Arrigoni v Izoli

Naročnik: Občina Izola
Rok oddaje: 12.10.2005 17:15:35
Zaključno poročilo komisije: 21.12.2005 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

predsednica
Urša Vrhunc, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

podpredsednik
Janez Nučič, univ.dipl.inž.grad., Občina Izola

člani
Jana Gojanovič Purger, univ.dipl.inž.arh., Občina Izola
Aleksej Skok, Občina Izola
mag. Janez Lajovic, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

nadomestna člana
Tanja Vižintin, univ.dipl.inž.grad., Občina Izola
Danilo Antoni, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

poročevalec
Matevž Čelik, univ.dipl.inž.arh.

skrbnica
mag. Barbara Žižič, univ.dipl.inž.arh.

Plakati

Avtorji:

Matevž Granda, u.d.i.a.
Peter Emil Grošelj, abs.arh.
Sonja Škodnik, u.d.i.a.
Viljem Šantavec, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Splošno: Elaborat prepriča z jasno zastavljenimi in prepričljivo izpeljanimi izhodišči. Odlikuje ga dobra organizacija dejavnosti mladinskega centra in hotela in programu ter lokaciji ustrezen likovni nagovor. Velika dvorana predstavlja nesporno programsko središče MC in skupaj z vidnimi jeklenimi predalčji, ki nosijo etažo nad njo, ustvarja prepoznavne značilnosti mladinskega središča.
Zasnova: Objekt je dosledno razdeljen na dva dela: zahodni je namenjen hostelu, vzhodni pa mladinskemu centru. Upravni del tik ob vzhodni fasadi predstavlja ne le funkcionalno temveč tudi vizuelno ločen trakt, dostopen po servisnem stopnišču skozi stranski vhod. Spodnje etaže tega dela so namenjene servisnim funkcijam, zgornji dve upravi. Dvoetažna garaža ima uvoz v nadaljevanju servisnega dovoza za oder in je v spodnjem nivoju povezana s kletjo glavne stavbe. Žirija je izrazila dvom v razmeroma drago kesonsko izvedbo spodnje etaže parkirišča. Predvideni ločeni dostopi, dovozi in vertikalne komunikacije omogočajo enostavno servisiranje vseh programov MC. Zanimivo zasnovana in racionalna konstrukcija omogoča optimalno fleksibilnost MC in hostela, kar elaborat dokazuje s prikazi možnih načinov delitve in uporabe prostorov.
Program: Razdelitev funkcij in ločitev mirnejšega hostela od živahnejšega MC sta logična. Ustrezno rešitev predstavlja delitev prostorov MC na hrupne v suterenu in mirne v višjih etažah.
Velika dvorana predstavlja nesporno programsko središče MC in skupaj z vidnimi jeklenimi predalčji, ki nosijo etažo nad njo, ustvarja – pri edinem od vseh natečajnih predlogov – od daleč viden, dejavnosti centra in zgodovini lokacije ustrezen in prepoznaven nagovor obiskovalcev. Žirija je bila sicer mnenja, da bi bilo mogoče prednosti polžastega oboda dvorane tudi bolje izkoristiti z galerijo nad vhodom v dvorano. Kot slabšo rešitev je ocenila tudi oddaljenost strojnice prezračevalnih naprav od porabnikov, ki jih predstavljajo dvorane, restavracija in ateljeji MC. Ustrezno rešitev predstavljajo sicer povsem ločeni prostori uprave v drugem nadstropju, ki jih je mogoče povezati z ostalimi prostori v etaži in tako vse ali del teh prostorov po potrebi uporabiti tudi večnamensko. Projekt je prepričal ocenjevalno žirijo z odločitvijo, da naj bi bil notranji prostor ne samo v spodnjih, ampak v vseh etažah mesto srečevanj, kar omogočajo razširjeni hodniki hostela, ki delujejo kot ulični meandri primorskih mestec. Ravna streha je v celoti izkoriščena in predstavlja kakovostno rešitev zaradi dodatnega zunanjega prostora in možnosti preživljanja poletnih večerov na višini in svežem zraku ter zaradi pogledov na morje skozi krošnje dreves.
Neprimerna je rešitev dovoza v kuhinjo skozi zgornjo etažo pokritega parkirišča, saj zaradi premajhne višine omogoča dovoz samo najmanjšim dostavnim vozilom. Iz sanitarnih razlogov je neprimeren tudi dovoz hrane skozi hodnik, ki je obenem namenjen obiskovalcem MC. Obe napaki pa je mogoče zlahka popraviti z dovozom do zahodne fasade, kot ga predlaga več drugih rešitev..
Žirija je opozorila tudi na tehnološko pomanjkljivo obdelan sklop kuhinje skupaj s prikazanimi stranskimi prostori, vendar je rešitev ocenila kot sprejemljivo zaradi ustrezne lege v sklopu celotne zasnove objekta in v navezavi na restavracijo.
Oblikovanje: Prikazana delitev fasade na tri lahko razpoznavne dele, (čeprav cca štiri metre visoko in 24 m dolgo predalčje na prvi pogled morda deluje skoraj grobo), izhaja iz inteligentne delitve funkcij in domiselne konstrukcije, skupaj s preprosto tehnično zasnovo pa v celoti odgovarja tudi okoljskim zahtevam in pričakovanjem.
Tipologije različnih prostorov so sestavljene v dinamično zaključeno celoto.
Kot izrazito pozitivno je žirija ocenila odločitev, da naj bi mladinski center ne samo z vsebino, temveč tudi s svojo pojavnostjo deloval kot generator prenove tega dela mesta in naj bi zato njegova arhitektura ne bila nevtralna ampak že na daleč izražala svojo vsebino, kar avtor doseže z izpostavitvijo dvorane kot glavnega programskega in oblikovnega elementa.
Zunanja ureditev: Tloris MC in vhodnega dela je odprt in omogoča dobro fizično in vizualno povezavo južnega in severnega parka skozi večetažni osrednji prostor objekta, z vhodom pod dvoetažnim nadstreškom pa kar vabi obiskovalce. Manj ustrezna je rešitev zunanjih površin pred vhodom, kjer je bila žirija mnenja, da bi bilo neposredno pred vhodom potrebno urediti večjo tlakovano površino.

Plakati

Avtorji:

Vid Razinger, u.d.i.a.
Jernej Prijon, u.d.i.a.
Boštjan Debelak, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Splošno: Elaborat je dober primer poglobljenega ukvarjanja s problemom vloge objekta in ureditve parka v napetem medsebojnem odnosu in v odnosu do ožje mestne okolice. Zasnova temelji na prepričljivi rešitvi, da se objekt in park predstavita kot skladna celota. Značilni videz daje objektu enoten lesen lamelni fasadni ovoj.
Zasnova: Kljub natečajnim izhodiščem, ki so bili zelo natančni pri določitvi gabaritov in kljub zahtevni vsebini žirija podano rešitev prepoznava kot funkcionalno in kvalitetno umeščeno v prostor. Prav posebej so po mnenju žirije na zanimiv način rešene nivojske razlike južnega in severnega dela območja.
Elaborat ima jasno zamisel v zasnovi dveh javnih pritličij, ki nudita obiskovalcu ne samo vizualno, temveč tudi neposredno fizično povezavo in omogočata preplet obeh parkov z interierom skupne avle. Rešitev je v osnovni shemi uporabnosti večnamensko usmerjena in konstrukcijsko racionalna. Mladinski hotel, mladinski center in osrednji povezovalni del so osnova za kompozicijo celotnega kompleksa, ki primerno izrablja zunanji prireditveni prostor, park in strešno ploščad.
program Programsko je stavba členjena po prerezu, tako da sta obe pritličji, proti severnemu in južnemu parku, javni. Nad njima se stavba programsko deli na zahodno krilo (YH) in vzhodno krilo (MC). Predvidene vsebine se znotraj objekta prepletajo in povežejo v vhodnem foyerju, kjer je stopnišče v obliki manjšega avditorija, v nadstropjih pa se programi YH in MC ne mešajo. Hotelski trakt je zaradi skeletne konstrukcije dobro prilagodljiv, možne so naknadne spremembe v zasnovi halla ali razporeditvi sob, medtem ko je zasnova MC bolj toga in bi bili zaradi AB stenske konstrukcije posegi ob spremembah omejeni. Funkcionalnost dvorane in njena povezava z zunanjim prostorom sta dobro rešeni, čeprav prehod ni artikuliran neposredno; je pa primerno dimenzioniran in omogoča organizacijo predvidenih programov.
Oblikovanje: Ob zelo prepričljivi funkcionalni zasnovi je rešitev po mnenju žirije še nedodelana le v enem samem elementu: v likovni (ne)izpovednosti fasadnega plašča, kot enega bistvenih elementov pri ocenjevanju primernega vključevanja mladinskega središča – generatorja dejavnosti v fizični in kulturni kontekst Izole.
Spoznanje, da objekt ne more imeti glavne in sekundarne fasade, je po mnenju žirije pravilno in utemeljeno z kompleksno organizacijo obeh pritličij in z aktivno rabo zunanjega prostora. Na ta način se notranji in zunanji prostor – bolj kot v kateremkoli drugem predlogu – intenzivno povežeta, komplementarno programsko dopolnita in fizično prepleteta.
Objekt je načelno členjen horizontalno; nad ometanim pritličjem, enoten fasadni ovoj iz lesenih horizontalnih lamel prekriva celotno stavbo YH in MC. Lamelni plašč se ne prilagaja značilnostim programa v njegovem ozadju in fiksno prekrije tudi vse okenske odprtine, kar stavbi odvzame občutek merila. Žirija je sprejela odločitev avtorja, da enovita rešitev fasadnega plašča predstavlja optimalno likovno prilagodljivost, vendar je bila mnenja, da je v kontekstu Izole potrebno prednostno obravnavati in tudi oblikovno izkoristiti predvsem potencial različnega programa (MC in YH) in lokacije. Tudi znotraj predlaganega koncepta, bi po mnenju žirije lahko predlagatelj poglobil in sofisticiral rešitev fasade tako, da bi uvedel detajl (mikro-diferenciacijo), predvsem pa nakazal enostavne in funkcionalne možnosti odpiranja lamelnih fasadnih elementov, ki so preveč togi prav pri okenskih odprtinah. Žirija je mnenja, da predlagana fasadna rešitev globalno ne predstavlja novosti, poleg tega pa ni lokalno utemeljena. Zato je njena uporaba v tem specifičnem primeru vprašljiva. Kljub temu pa je v celoti ideja podana dosledno in v vseh strokovnih elementih zelo kvalitetno.
Zunanja ureditev: Zunanji prostor predlagatelj obravnava enakovredno notranjemu, tako da se zunanji in notranji prostor po celotnem obodu intenzivno prepletata. Zunanji prireditveni prostor, zunanje ploščadi in prehodi so smiselno poenoteni v materialu in v njegovi obdelavi. Objekt ne deli parka na južni in severni del, temveč ga formira kot celoto, kar je žirija ocenila kot eno izmed glavnih kvalitet tega elaborata.

Plakati

Avtorji:

Igor Medvešek , u.d.i.a.
Gašper Medvešek , u.d.i.a.
Jelka Fric, abs.arh.
Mojca Zavasnik, abs.arh.

Insert iz poročila komisije:

Splošno: Predlog je prepoznaven po alternativnem krovnem izhodišču, da se program deli v vzdolžni smeri na severno lamelo MC in južno lamelo YH, ki skupaj tvorita enoten introvertiran volumen rigidnega obrisa in ‘metalnega’ videza.
Zasnova: Elaborat navduši z radikalnim in inovativnim izhodiščem, ki nas prepriča o enkratni in redki priložnosti intenzivnega programskega in prostorskega potenciala, ki ga omogoča preplet MC in YH. Zamisel dosledno izpelje s pomočjo programske delitve v vzdolžni osi objekta, tako da poišče najdaljšo stično tlorisno črto med severno (MC) in južno lamelo (YHl) objekta. Prostor stika naj bi bil doživljajsko pester, programsko prepleten in prostorsko prežemajoč vertikalni volumen vstavljen med sicer avtonomna sklopa MC in YH. Močan koncept pa se po mnenju žirije ne izteče uspešno: skupni prostor je preozek, da bi ideja o kvalitetnem ‘neposrednem stiku’ in programskem prežemanju lahko zaživela. Prostor postane tako zgolj mimobežna zvočna in vizualna izkušnja fizičnega prehajanja med različnimi nivoji. Dinamična volumska členitev notranje ‘poči’ ima za posledico rigidno zasnovo zunanjega obrisa stavbe, ta pa slabše komunicira z okolico.
Program: Mikro-organizacija programa (znotraj obeh glavnih programskih sklopov) je dosledno razdelana glede na osvetlitvene, povezovalne, zvočne in doživljajske (pogledi navzven) pogoje in v navezavi z zunanjim prostorom. Fizična, zunanja povezava obeh parkov v prečni smeri ni predvidena; vizualni stik obeh parkov skozi objekt ni izražen. Od drugih prispevkov se elaborat loči tudi po sugestivnih in selektivnih diagramskih prikazih, predvsem pa po zelo elaboriranem prerezu lamele MC-ja, kar daje dobre doživljajske možnosti celotnemu interieru in kvalitetna oblikovalska izhodišča za oblikovanje S fasade. Žirija ugotavlja, da je prepričljiv alternativni ‘krovni’ koncept zasnove dosledno izpeljan, dobro tipološko razdelan in prezentiran, a ima zaradi morda preveč toge aplikacije, tudi znatne pomanjkljivosti:
Vhod je nekoliko neprepričljiv (nespretno oblikovan), lobby je slabše organiziran. Zasnova vertikalnih komunikacij je s stališča požarne varnosti neustrezna. Manj uspešno je pozicionirano osrednje stopnišče v osi vhoda, ki onemogoča vsaj vizualni stik obeh parkov.
Hotelske etaže so neracionalno nad-dimenzionirane (3.92 m).
Streha objekta je ravna, vendar ne predvideva izhodov in uporabe.
Oblikovanje: Stavba je prostorsko tog, gladek, kubičen in enotno oblikovan volumen, postavljen v park. ‘Metalni’ videz dodelanega industrijskega izdelka ji daje izbira različno perforiranih, drsnih in fiksnih aluminijastih elementov, ki so v različnih razmerjih in skladno s programom in zahtevami po osvetlitvi prostorov v ozadju vstavljeni med vidne in močno izražene horizontalne nosilne elemente (plošče). Monotonejša in pasivnejša ulična fasada je hotelska in se razlikuje od dinamične in precej bolj razgibane severne fasade MC-ja, kar daje slednji (nehote) nekako prednostni značaj. Kljub artikulirani in argumentirani zasnovi fasade, deluje po mnenju žirije volumen preveč indiferentno do okolice; fasada se tesno prilega gradbeni liniji nekdanjega objekta, od nje ne odstopa, nima odmika med zasteklitvijo in drsnimi elementi, kar bi vse lahko ustvarjalo prostor intenzivnejšega prežemanja interiera in eksteriera in s senco dalo fasadi ‘globino’ in dinamiko.
Kljub vsemu je pristop k oblikovanju na splošno navdušil žirijo, saj je celosten, avtor oblikuje prostore, volumne, za razliko od večine elaboratov, ki obravnavajo fasado kot avtonomen (kompozicijski) problem.
Zunanja ureditev: Zunanja ureditev po mnenju žirije na splošno ni najkvalitetnejši atribut tega predloga. Čeprav avtorji izražajo konceptualno potrebo po prepletu dejavnosti znotraj objekta in v njegovi neposredni okolici, ostane objekt izrazito introvertiran, okolica pa sicer oblikovana – vendar vsebinsko slabše izkoriščena.

Plakati

Avtorji:

Tea Fink, abs. arh.
Samo Mlakar, abs. arh.

Insert iz poročila komisije:

Splošno: Elaborat odlikuje ideja o dveh enakovrednih javnih pritličjih in osrednjem odprtem stopnišču, ki poveže oba parka v enoten programsko in oblikovno členjen zunanji prostor. Predpostavka, da kombinacija ugodnih klimatskih razmer primorja in programa mladinskega centra dopušča intenzivno in enakovredno uporabo zunanjih površin v prepletu z notranjimi, je zlasti v celostni obravnavi javnega dela stavbe in širše krajinske ureditve kvalitetno izpeljana. Vzdušje, ki ga ustvarja predlagana zasnova, je ‘avtohtona’ reminiscenca Mihevčeve kolektivne stanovanjske pozidave v zelenju.
Zasnova: Objekt je načelno členjen v horizontalni smeri na transparentnejši (javni) pritličji in polno-prazni (zasebnejši) nadstropji. Dve (požarno varni) stopnišči smiselno povezujeta etaže levega in desnega kraka stavbe, medtem ko osrednje, v notranjost volumna umaknjeno odprto stopnišče s svojim nadkritim predprostorom hkrati nudi zavetje glavnemu vhodu in predstavlja element kaskadne povezave odprtih parkovnih površin.
V konstrukcijskem smislu je objekt racionalno zasnovan, a ne prinaša inovacij. AB stenasta konstrukcija se v dnevnem delu pritličja (etaža glavnega vhoda) izkaže celo za manj ugodno rešitev, ki pa jo je mogoče brez večjih težav projektantsko izboljšati. Slabše je ocenjena tudi šibko izražena hierarhija in preglednost vhodov v objekt. program Nad skupnima javnima pritličjema so bivalne enote YH v zahodnem krilu stavbe orientirane bodisi proti jugu ali severu, prostori MC pa se nahajajo v nadstropjih skrajno vzhodnega dela stavbe.
Dvorana mladinskega centra, s sceno orientirano proti severu, je poleg osrednjega odprtega stopnišča, uspešen element aktivnega prepleta notranjega in zunanjega prostora. Zasnovana je tako, da se zunanja S stena lahko drsno umakne in poveže v enoten družabni prostor oziroma prizorišče z dvema avditorijema (notranjim in zunanjim) na ravnini severnega parka. Z nekoliko nerodnim dostopom, (oddaljenim od glavnega vhoda, na ravnini drugega pritličja) in v volumnu stavbe neizraženi zasnovi, je dvorana v nekoliko podrejenem položaju, zagotovo pa ne prevzema programske ali oblikovne iniciative.
Oblikovanje: Oblikovne ambicije zasnove objekta se izkažejo predvsem v volumski členitvi arhitekturnega telesa in manj v materialni definiciji fasadnega ovoja. Reminiscenco nekdanjega objekta ohranja horizontalna nosilna konstrukcija (ki ji sledi), medtem ko se fasadni plašč od njenega roba nepravilno umika v notranjost in tvori plastičen, razgibano osenčen volumen. Fasadni ovoj deluje kot dinamična ‘debela površina’ dveh med seboj neparalelnih ravnin: zasteklitev in drsnih polken (škur) oziroma masivnega zidu. Dobro nastavljena izhodišča so v oblikovnem izrazu in razpoloženju sicer referenčna – naslanjajo se na stanovanjsko arhitekturo Mihevčeve tradicije – a za mladinski dom, centralno lokacijo in ambicije Izole, premalo inovativna in v nagovoru manj primerna. Odločitev, da ima objekt dve enakovredni glavni fasadi – proti ulici in morju – se zdi spričo lege v prostoru in posledične razporeditve programa, utemeljena.
Zunanja ureditev: Zunanja ureditev pričujočega elaborata je po mnenju žirije ena izmed kvalitetnejših, saj obravnava park tako v kontekstu lokalnega zelenega sistema, kakor tudi v aktivnem odnosu do novega objekta. Rešitev s primerno vsebinsko nadgradnjo presega zgolj okvire komunalnega urejanja in kompozicijskih bravur. V splošnem sodi rešitev med tiste elaborate, ki imajo jasno izražene načrtovalske principe in kvalitetna izhodišča, zaradi česar je tudi odkupljena.

Plakati

Avtorji:

Lorenka Stropnik, u.d.i.a.
Peter Pahor, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Splošno: Predlog prepoznava dominantno vlogo objekta na prelomu pomembne izolske ulice v smeri V-Z in drzno odgovarja z avtorskim, kristalično oblikovanim arhitekturnim volumnom. Enotno zasnovan fasadni ovoj brez klasičnih odprtin ali horizontalne členitve objektu odvzema merilo in programsko referenčnost.
Zasnova: Projekt zavije vse prostore v enoten plašč, pod katerim je mogoče uganiti le dve vrsti različnih funkcij. Prva obsega tako imenovano prostorsko “kačo” javnih, skupnih prostorov, druga pa bolj individualizirane prostore posameznih sob hostela in uprave.
Žirija ugotavlja, da se s konstrukcijo predlog podrobneje ne ukvarja in bi nadaljnja obdelava – vsaj nad glavno dvorano – zahtevala precej večje višine stropov od teh, ki so prikazane v prerezih in dodatne stebre v delovnih prostorih. Vrsta bodočih konstruktivnih kot tudi inštalacijskih zadreg je posledica mešane razmestitve sob, ki v 2. nadstropju zasedajo celotno dolžino stavbe in segajo tudi nad program MC.
Program: Natečajni predlog ostaja pri načelni razporeditvi zahtevanih funkcij (na javno in individualizirano), s skromno obdelavo programa in z mnogimi podrobnostmi nezadostno odgovarja na zahteve posameznih programskih sklopov.
Žirija je kot dobro ocenila zasnova dvojčkov – dvoposteljnih sob, navezanih na skupno kopalnico, pri katerih pa pogreša – vsaj kot alternativo – vzdolžno ali razmaknjeno razmestitev postelj, saj ni verjetno, da bo v hostelu hkrati prenočevalo 24 zakonskih ali siceršnjih parov. Kvalitetna se zdi tudi enostavna rešitev parkirnega prostora in logičen, četudi nepokrit uvoz vanj z najnižje točke obodne ceste.
Predlog pa ima po mnenju žirije tudi nekaj bistvenih projektantskih spodrsljajev: Dovozu v kuhinjo in odvozu organskih ter drugih odpadkov je namenjeno isto malotovorno dvigalo, vstop vanj je s podesta servisnega stopnišča, vstop v slednjega pa s pločnika ob glavnem vhodu. V kuhinjskem sklopu je žirija pogrešila nekaj potrebnih prostorov (sprejem blaga, hladilnica za odpadke, garderobe za osebje, dostop do pralnice, shrambe za perilo, itd.), dostop do skladišč skozi glavno kuhinjo pa je neprimeren. Slabše je rešen glavni vhod za obiskovalce z avtomatskimi vrtljivimi vrati, skozi katere se vstopa neposredno s cestišča. Čeprav je vhodna veža na obeh straneh razmeroma široko dimenzionirana, zvezo vhodne etaže s pritličjem/suterenom predstavljajo samo meter in pol široke enoramne stopnice, ki so tudi edini dostop za obiskovalce velike dvorane. (Pre)bogato odmerjena uprava je od ostalega MC preveč ločena, saj vodita edina dva prehoda vanj skozi skladišče prtljage in za recepcijskim pultom ali skozi sobni trakt. Nerešene so servisne poti do glavne dvorane in drugih prostorov MC (garderobe, skladišča opreme, itd.). Neustrezno je pozicioniran javni sanitarni vozel v prvem nadstropju, to je dve etaži nad restavracijo in dvorano, kjer bi bila potreba največja. Stopnišče in dvigalo za YH in MC sta skupna, kar onemogoča kakršenkoli nadzor, ob tem pa slabo umeščena v sklop prostorov, ki ju obdajajo.
Oblikovanje: Žirija sprejema avtorjev oblikovalski cilj po zasnovi razmeroma izvirnega fasadnega plašča, ki v svojih variacijah izhaja iz prostorsko razvejane razporeditve programov v ozadju. Očitno izražena želja po lastni identiteti in prepoznavnosti, brez lokalne utemeljitve, je po mnenju žirije v danem primeru nove stavbe mladinskega centra, na tej lokaciji, lahko legitimna. Trem programskim sklopom so pripisani trije tipi fasade v kombinaciji sendvič panelov, zasteklitve in diagonalnih brisolejev. Če je bila fasada v osnovi ocenjena pozitivno pa se žirija težko strinja s streho, ki s svojim naklonom poskuša posnemati tradicionalno, s korci pokrito primorsko hišo, vendar je proti obema čelnima fasadama padec strehe obrnjen v čopa neenake dolžine, tako da je končna oblika strehe bližja sodobnemu oblikovanju v alpskem prostoru.
Zunanja ureditev: Zunanja ureditev je obravnavana zelo shematsko in planimetrično, še več, potenciala ki ga omogoča iz lokacije izvirajoča dvo-nivojskost, ta predlog ne izkoristi in se tudi ne izreče kako in kje naj bi se notranjščina MC povezovala z zunanjim prostorom. Divastacija južnega parka z motornim prometom, s cesto tik ob objektu, brez najmanjšega zunanjega prostora za goste pred vhodno fasado pa je po mnenju žirije večji izhodiščni spodrsljaj.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

Mladinski center Arrigoni v Izoli

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

OCENJEVALNA KOMISIJA

1. nagrada, delovna šifra: 1

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

2. nagrada, delovna šifra: 13

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

3. nagrada, delovna šifra: 4

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

Priznanje, delovna šifra: 14

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

Priznanje, delovna šifra: 12

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 15

Nenagrajeni: 11

Nenagrajeni: 10

Nenagrajeni: 9

Nenagrajeni: 8

Nenagrajeni: 7

Nenagrajeni: 6

Nenagrajeni: 5

Nenagrajeni: 3

Nenagrajeni: 2

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

zaps je članica

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 15

Nenagrajeni: 11

Nenagrajeni: 10

Nenagrajeni: 9

Nenagrajeni: 8

Nenagrajeni: 7

Nenagrajeni: 6

Nenagrajeni: 5

Nenagrajeni: 3

Nenagrajeni: 2

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK