Most čez Krko na obvoznici Novega mesta

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Predmet natečaja: Izdelava natečajne rešitve in projektne dokumentacije IDP, DGD in PZI za most čez Krko od km 6+600 do km 7+100, 1. faza Z obvoz. NM (od Brezij do Regrških Košenic)

Predmet natečaja je izdelava predloga za celovito oblikovanje novih dveh mostov s skupno oznako Z5-01. Predlog mora vsebovati arhitekturno, krajinsko-arhitekturno in konstrukcijsko zasnovo mostov za vodenje prometa, kolesarjev in pešcev preko reke Krke ter urbanistično in krajinsko-arhitekturno oblikovanje obvodnega prostora Krke, prostora pod mostovoma in obcestnega prostora zahodne obvoznice.

Naročnik: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Rok oddaje: 15. 06. 2021 do 10.00 h
Povezava na Portal JN

Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju lahko ponudniki posredujejo vprašanja preko Portala javnih naročil tako, da izberejo možnost “Pošlji vprašanje naročniku”. Naročnik bo odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil v skladu z določenimi roki.

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik ocenjevalne komisije (ZAPS):
prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh.

Član (DRSI):
Djordje Pejanovič, univ. dipl. inž. grad.

Član (DRSI):
Christian Močnik, univ. dipl. inž. grad.

Član (DRSI- MONM):
doc. dr. Tomaž SLAK, univ. dipl. inž. arh.

Član (IZS):
Branko Bandelj, univ. dipl. inž. grad.

Namestnica članov (DRSI):
mag. Mojca Novak, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Namestnik članov (ZAPS):
Damjan Bradač, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec arhitekturo:
Klemen Vodnik univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec za konstrukcijo:
Iztok Likar, univ. dipl. inž. grad.

Poročevalec za krajinsko arhitekturo:
Damjan Černe univ. dipl. inž. kraj. arh.

Izvedenec za hidrologijo:
mag. Rok Fazarinc, univ. dipl. inž. grad.

Izvedenec za naravo:
Andrej Hudoklin, univ. dipl. biolog (ZRSVN OE NM)

Izvedenec za konstrukcijo in investicijsko vrednost:
Aleš Berkopec, univ. dipl. inž. grad.

Skrbnika:
Damjana Zaviršek Hudnik, univ. dipl. inž. arh.
Gorazd Humar, univ. dipl. inž. grad.

15. 11. 2022

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave bo v četrtek, 17. 11. 2022, ob 15.00 uri, na Glavnem trgu, v Novem mestu.
Razstava natečajnih rešitev bo na ogled do 25. 11. 2022.
Vabilo

3. 10. 2022

Zaključno poročilo

10. 8. 2021

Informacija o objavi rezultatov

Sporočilo za javnost št. 3
Predmetni postopek je trenutno v fazi pregleda in ocenjevanja prejetih ponudb, zato je potrebno z objavo rezultatov natečaja počakati do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila.

10. 4. 2021

Novo javno naročilo št. 2

Sporočilo za javnost št. 2
Naročnik je objavil novo javno naročilo: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=393549

9. 4. 2021

Obvestilo o prekinitvi postopka naročila

Sporočilo za javnost št. 1
Postopek naročila je bil prekinjen. Številka objave JN001985/2021-J01 z dne 6. 4. 2021.
Naročnik bo objavil novo javno naročilo.

Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na.pdf

Plakati

Avtorji:

Marjan Pipenbaher, univ. dipl. inž. grad.
Tomaž Weingerl, univ. dipl. inž. grad.
Metka Kobolt, univ. dipl. inž. grad.
Tatjana Gotovčević, univ. dipl. inž. grad.
prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh.
Peter Plantan, univ. dipl. inž. arh.
Urša Podlipnik, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Tatjana Peteršič Henčič, univ. dipl. inž. grad., PIPENBAHER INŽENIRJI d. o. o.

Aleš Filipič, univ. dipl. inž. grad., PIPENBAHER INŽENIRJI d. o. o.

Matjaž Štuhec, dipl. inž. grad., PONTING d. o. o.

Iztok Kavčič, univ. dipl. inž. kraj. arh., KRAJINSKA ARHITEKTURA Iztok Kavčič s. p.

Dušan Stupar, univ. dipl. inž. kraj. arh., KRAJINARIS d. o. o.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji natečajne rešitve št. 2 so se odločili v značilno mehko in nizkoreliefno krajino porečja Krke umestiti temu ustrezen nizek, horizontalno zasnovan premostitveni objekt z zasnovo podporne strukture, ki se v svoji zasnovi zgleduje po podporah obstoječih historičnih lesenih in tudi jeklenih mostov preko izrazito dolinske Krke v njenem spodnjem toku. Pri izbiri konstrukcije avtorji ne podležejo skušnjavi, da bi za največji razpon preko reke izbrali lok, ki v takšni krajini brez visokih bregov ni smiselna izbira, ampak podpori na obeh straneh velikega razpona, ki dosega 145m razcepijo v “V” podporo ter v območju le-te povečajo višino sicer enotno potekajoče prekladne konstrukcije. Kar se zdi na prvi pogled lomljeno zasnovana (pre)nizka ločna konstrukcija, je v resnici le skrajno racionaliziran in prepričljiv poskus razrešitve velikega razpona, kot posledica odločitve, da se v reko Krko ne umesti nobene podpore.

Glavna mostna konstrukcija je konstrukcijsko deljena na dva ločena mostova tako, da je faznost izvedbe enostavna. Prekladna konstrukcija višine 3m na podporah v obliki črke A povzema značilno tipologijo mostov preko reke Krke. Razmeroma visok profil prekladne konstrukcije na stiku z “V” podporami na bregovih poviša na višino 4,5m, kar daje mostu masivnejši izgled. Elaboratu je priložena obsežna statična presoja oz. preračun konstrukcije, ki kaže, da je za takšne razpone (v konkretnem primeru 145m) to realna dimenzija sodobne prekladne prednapete konstrukcije ob prostokonzolni tehnologiji gradnje, ki ustrezno omejuje posege v reko in na bregove v času izvedbe. Kljub uporabi prednapetega betona in drugih sodobnih tehnoloških prijemov, je prikazana cena konstrukcije skupaj z ureditvami izredno nizka, zato je komisija s pomočjo izvedencev normirala in ponovno primerjalno ovrednotila prispele elaborate. Tudi v tem primeru prikazana rešitev dosega primerljivo oziroma celo nekoliko nižjo ceno od ocenjenega povprečja, ki pa se glede na trenutne razmere na trgu že kaže kot prenizka.

To je še posebej zanimivo, saj avtorji predlagajo vodenje pešcev in kolesarjev po ločeni brvi ob tem pa še bogato uredijo podmostni prostor oz. prostor na obeh bregovih, ki postane prostor ustavljanja, spremembe smeri in pogleda na reko. Brv je spuščena nizko pod prometni most in obešena na zgornjo konstrukcijo enega od mostov, ki bo zgrajen v prvi fazi. Ta odločitev ima več ugodnih posledic. Pot pešcev in kolesarjev je bližje reki in krajini, ki jo prečka, obenem pa pešce umakne iz neprijetne bližine motornega, še posebej težkega prometa. Predlagana simetrična konstrukcija enakomerno obremeni enega od mostov v prvi fazi, medtem ko se brv se z umestitvijo na nižji nivo skrajša skoraj za polovico, saj bregove doseže bistveno prej kot glavna mostna konstrukcija. Brv pod mostom je zaščitena pred padavinami, vodenje pešcev in kolesarjev je brez zahtevnega vzpenjanja na nivo mostu, kar sicer predstavlja nekaj sto metrov dodatne dolžine z vzponom 5%. Zaradi ločenih nivojev različnih uporabnikov mostu na prometnem mostu ni potrebno postavljati visokih ločitvenih in protihrupnih ograj, kar olajšuje vzdrževanje mostu in omogoča tudi voznikom poglede na dolino Krke. Ob naštetih prednostih vodenja pešcev in kolesarjev ločeno od motornega prometa je bilo potrebno predvideti podhod pod železniško progo, da bi se lahko brv navezala na omrežje peš in kolesarskih poti na drugi strani železniškega tira. Predlog podhoda oz. podvoza je rešen na inovativen način tako, da je najnižja točka podhoda nad koto stoletnih voda. Poleg rešitve viseče brvi so avtorji glede na zahtevo razpisovalca natečaja prikazali tudi možnost dodatne peš povezave na nivoju cestnega mostu, do katere katere je lahko dostop po stopnicah.

Natečajna rešitev predvideva krajinsko ureditev z zasnovo novih posegov na način, da je zabrisana ločnica med obstoječo krajino in novimi posegi, predvidena je intenzivnejša obrežna zasaditev, ki dopolnjuje obstoječo vegetacijo in omogoča pogoje za njeno sonaravno sukcesijo, hkrati pa so načrtovane prekinitve zasaditve, ki dopuščajo/omogočajo poglede. Obstoječa vegetacija se ohranja v največji možni meri. Ta rešitev v optimalni meri upošteva izhodiščne zahteve varstva narave (brez podpor v reki, odmik podpor in drugih ureditev na brežini, dosledno upoštevanje zaščitenih območij brežin, sonaravno urejanje brežine, prehodnost obrežja pod mostom). Osnovna ideja krajinske ureditve območja, koncept, temelji na vzorcih obstoječih krajinskih struktur ob nabrežju reke Krke. Vsi novi posegi so zasnovani na način, da je zabrisana ločnica med obstoječo krajino in novimi posegi. Kolesarska in pešpot imata vzdolž poteka poudarke.

Rešitev predvideva razmeroma obsežno urbano ureditev podmostnega prostora. Ob oporniku je predvidena parkovna ureditev. Obrežna zarast ob Krki se ohranja, razen pod mostom, kjer je predvidena sonaravna ureditev brežine. Natečajniki predlagajo ureditev nove sprehajalne poti ob reki, z navezavo na kolesarsko pot ob železnici z malo parkovno ureditvijo ter kaskadno urejenim spodnjim delom konstrukcije mostnega opornika Prostor prečkanja železnice je urejen s podhodom, ki se nadaljuje z navezavo na kolesarsko pot ob železnici z malo parkovno ureditvijo ter kaskadno urejenim spodnjim delom konstrukcije mostnega opornika – osenčen počitek, zavetje pred nevihto. Predvidena je zasaditev visokih dreves, kot element parkovne ureditve na končni točki pod mostom. Rešitev območja ob zadrževalnih bazenih posebej ne ureja, predvidena je le zatravitev in zasaditve z grmovnicami zaradi utrditve brežin. Ta rešitev je po merilih kakovosti krajinske ureditve najustreznejša.

Avtorji elaborata št. 2 so se s posebno pozornostjo posvetili prostoru pod mostno konstrukcijo, navezavam peš in kolesarskih poti na brv in širši krajinski ureditvi, ki jo prikažejo kot potencial kvalitetno definiranih ureditev za meščane in prebivalce zahodnega dela Novega mesta, kjer je predviden obsežnejši razvoj stanovanjskih, gospodarskih in športno rekreacijskih površin. V sistemu premostitev preko reke Krke so prav na mestu natečaja zaznali vrzel, ki bi jo lahko na nivoju krajine razrešila brv, vkomponirana v konstrukcijsko potezo zahodne obvoznice Novega mesta, kot dela 3. razvojne osi.

Ocenjevalna komisija je elaboratu pod delovno številko 2 na podlagi zgornjih ugotovitev in prednosti njihovih rešitev soglasno podelila 1. nagrado.

Plakati

Avtorji:

dr. Viktor Markelj, univ. dipl. inž. grad.
mag. Peter Gabrijelčič, univ. dipl. inž. arh.
Simon Sever, dipl. inž. grad.
Jernej Maher, univ. dipl. inž. grad.

Sodelujoči:

Danijel Čelig, univ. dipl. inž. arh., ARHIMEDIA d. o. o.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji natečajnega elaborata z delovno številko 1 predlagajo rešitev mostne konstrukcije, ki sledi vodoravni topografiji krajine, kamor bo objekt umeščen. Konstrukcija je sestavljena iz dveh grednih delov in ločnega dela, ki premošča rečno strugo. Most je zasnovan z dvema ločenima konstrukcijama s skupno dolžino 510 m in razponom glavnega loka 138 m, brez podpor v rečni strugi. Višina konstrukcijske škatle v sredini polja loka in tudi na s stebri podprtih delih izven ločne konstrukcije je 2,6 m, ki se v območju “V” podpor poveča na 9m.

Konstrukcija mostu je iz prednapetega betona, predvideno pa je tudi prečno prednapenjanje klasičnega škatlastega prečnega prereza s konzolami. Podpori glavnega loka sta oblikovani v obliko črke V kot nesimetrična kraka, kar ustreza neenakosti obeh bregov Krke in obenem zagotovi horizontalno oporo ločni konstrukciji, ki ji te podpore bregovi sami po sebi ne zagotavljajo. Na levem bregu je most temeljen globoko, na vodnjakih, oziroma pilotih, od 7m ob reki ter 10 m pri začetku viadukta. Na desnem bregu je temeljenje plitvo v skali na globini 3m.

Elegantno oblikovan objekt je pazljivo umeščen v krajino, kar izkazujejo prikazani pogledi. V karakterističnih prerezih je razviden njihov napor, da bi se višina gred čimbolj optimizirala in poudarila čimbolj zleknjeno potezo objekta. V razliki med tehnično enostavnim oblikovanjem grednega dela in detajlno oblikovanem ločnem delu konstrukcije je komisija prepoznala za kakovostno prvino predloga. Zasnova mostne konstrukcije je izvedljiva, vsebuje pa tudi elemente, ki so na meji tehničnih sprejemljivosti glede tehničnih karakteristik, kot so npr. statična višina in širina nosilne škatle-grede.

Je pa komisija ocenila, da je odločitev za ločno konstrukcijo vprašljiva glede na to, da je vstavljena v izrazito vodoravno krajino in se boči preko reke z izrazito nizkimi brežinami. Da bi drugačna topografija, upravičevala uporabo ločnega sistema, je lepo razvidno iz priloženih referenčnih armiranobetonskih objektov konstrukterja R. Maillart-a.

Značilnost rešitve je vodenje pešcev in kolesarjev po konzolah mostne konstrukcije tako v 1. (širina 3,5m) kot tudi v predvideni 2. fazi izgradnje (0,75m), kjer se širine lahko določijo naknadno. Avtorji želijo na predlagani način zmanjšati vpliv na prostor in zagotoviti racionalen objekt s stališča gradnje in uporabe, pri čemer menijo, da gre na tem mestu za rekreacijski peš in kolesarski promet, ki mu namenijo le minimalne površine. Vodenje pešcev in kolesarjev po konzolah mostne konstrukcije je, kot avtorji tudi sami ugotavljajo, logično in tehnično ustrezno, čeprav komisija ocenjuje, da bi bila bližina pešcev in kolesarjev neposredno ob stalnem toku motornega in posebej tovornega prometa po hitri cesti lahko problematična. Ta pomislek se nakazuje že v idejni zasnovi premostitve, kjer so pešci in kolesarji umeščeni neposredno pod nivo vozišča, od koder lahko krajino opazujejo z gledišča voznika. Avtorji rešitve se zavestno odrečejo funkcionalnim težavam pri prečkanju industrijskega tira, na račun dostopnih klančin, ki naj bi premoščale višinske razlike do 8 m. Pešci in kolesarji bodo od ceste ločeni z betonsko varovalno ograjo (BVO), ki je nadgrajena s transparentnim delom, da bi opravljala funkcijo fizične in protihrupne zaščite. Natečajna rešitev sicer strogo sledi natečajni nalogi in se manj ukvarja z vodenjem pešcev in kolesarjev preko mosta, ki dojemajo prostor drugače kot vozniki v motornem prometu. Pešci in kolesarji se spuščajo z nivoja ceste po brežinah, kot je določeno v natečajni nalogi, pri tem pa morajo premagovati med 250 in 300m dodatne poti v naklonu 5%. Drugače od stališča avtorjev , da na tem mestu ni pričakovati večjega peš in kolesarskega prometa glede na brv v Lokah, je bila komisija mnenja, da so obstoječe brvi preveč oddaljene za tekoče odvijanje kolesarskega prometa še posebej glede razvojno strategijo tega dela mestne občine Novo mesto.

Predlagana rešitev je osredotočena predvsem na poglede na sam objekt, medtem ko se s prostorom ob objektu in pod njim ne ukvarja s projektiranimi rešitvami, ampak zgolj s pojasnilom. To odločitev argumentirajo avtorji z ohranjanjem čimbolj nedotaknjenega okolja, ki ga s sistemom kapljičnega namakanja sencoljubnih rastlin ohranjajo tudi pod mostno konstrukcijo. Teme oblikovanja zadrževalnih bazenov se naloga ne dotika, oziroma povzema natečajna izhodišča. Natečaj v tem kontekstu ne išče alternativnih prostorskih rešitev in se z objektom ukvarja predvsem kot elementom krajine, medtem ko ostaja oblikovanje objekta kot ga doživlja pešec ali kolesar ostaja v drugem planu. Rešitev prav tako ne obravnava optimiziranih možnosti navezave na širšo mrežo kolesarskih poti, obravnava krajine pod in neposredno ob mostni konstrukciji pa ostaja na nivoju opisa.

Tehnologija gradnje je opisana splošno, predlagane so različne tehnike gradnje,

Oba obrežna gredna dela se izvedeta klasično, glavni ločni razpon pa s konzolno gradnjo simetrično. Križanje z reko je poševno s kotom križanja, zato so obalne podpore obeh mostov zamaknjene za lažji prehod ob obalah in boljše hidravlične pogoje ob poplavah, tako da ne zapira smeri rečnega toka, četudi ena od podpor delno sega v zaščiteni obrežni pas. Vzdrževanje mosta je enostavno. Investicijska ocena je bila glede na trenutne razmere na trgu verjetno prenizka, ob korektno predstavljenih količinah skladno z zahtevami v natečajni nalogi je bilo mogoče natečajno rešitev ob ustreznem normiranju izvedencev za investicije analizirati in primerjati. Cene glede na trenutno stanje na trgu precej nihajo in predstavljajo zelo grob okvir, na investicijo pa lahko vplivajo tudi izbrani detajli izvedbe v fazi izdelave projekta za izvedbo.

Predlagana rešitev krajinske arhitekture je usmerjena k čim manjšim fizičnim vplivom na prostor ob reki Krki, kamor razen mostu in spremljajoče infrastrukture ne vnaša novih struktur. Predvideno je sonaravno oblikovanje in saniranje novih posegov z manjšimi nakloni in zaokrožitvami s počivališči na prehodih. Čela nasipov pod zaključkom mostu so obložena s kamnitimi zložbami in prekrita z bršljanom. V predlogu ni predvidenih posebnih zasaditev, večinoma se ohranja obstoječa vegetacija ob kateri se vzpostavlja pogoje za njen obstoj, brežine so zatravljene, drevnina ni podrobno obdelana.

Predlagana rešitev izpolnjuje zahteve natečajne naloge, lepo umešča objekt v širšo krajino in ga zaznamuje z zasnovo kombinirane podporne konstrukcije. Komisija je izrazila pomislek o smislu izbora ločnega dela mosta, ki se boči nad nizkimi bregovi Krke. Vodenje pešca in kolesarja je izenačeno z motornim prometom, kar zmanjšuje privlačnost in doživljanje njihovih poti. Prav tako so po mnenju komisije navezave premostitve na prostor, kot so dostopne klančine, vodni zadrževalniki in navezave na prostore pod objektom obdelani preskopo, tako da ne koristijo obstoječih možnosti v ožjem in širšem območju premostitve.

Zaradi opisanih kvalitet in obenem tudi določenih pomislekov ter pomanjkljivosti je komisija natečajnemu elaboratu z delovno številko1 soglasno podelila 2. nagrado.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

Most čez Krko na obvoznici Novega mesta

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Zaključno poročilo

Informacija o objavi rezultatov

Novo javno naročilo št. 2

Obvestilo o prekinitvi postopka naročila

1. nagrada: 700MNM22, delovna šifra: 02, Oddano 26.5.2022

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

2. nagrada: KNM20221, delovna šifra: 01, Oddano 26.5.2022

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

zaps je članica

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Zaključno poročilo

Informacija o objavi rezultatov

Novo javno naročilo št. 2

Obvestilo o prekinitvi postopka naročila

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK