Narodna in univerzitetna knjižnica NUK II

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za objekt s pripadajočo zunanjo ureditvijo “Narodna in univerzitetna knjižnica NUK II”.

Predmet natečaja:
Z gradnjo NUK II je treba udejanjiti skupni cilj urbanizma, arhitekture, varstva kulturne dediščine in arheologije, namreč zagotoviti sodoben urbani prostor visoke kakovosti, v katerem bodo prepoznavne lokalne in zgodovinske posebnosti. Projekt NUK II je umeščen v južni del mestnega središča Ljubljane, med Rimsko, Slovensko in Zoisovo cesto ter Emonsko ulico.

Kot knjižnica razvija NUK svojo osrednjo vlogo v hitro spreminjajočem se informacijskem svetu ter se odziva na povečan obseg informacij in spremenjena pričakovanja glede dostopa do informacij. Naloga NUK je zagotavljati kar najudobnejši in najlažji fizični in spletni dostop do tiskanega in elektronskega gradiva v lastni zbirki in zbirkah drugih ponudnikov. NUK bo zagotavljala vse pogoje za odgovorno opravljanje svojih osrednjih nalog – hranjenja, varovanja in zaščite slovenske pisne kulturne dediščine za prihodnost, kar se nanaša na skladiščne prostore, pa tudi na digitalni arhiv z rezervno kopijo. Stavba NUK II mora biti prostor, ki je obenem namenjen ljudem in različnim pomembnim dejavnostim v njem: študiju, učenju, sodelovanju in izmenjavi idej, pregledovanju knjižničnih zbirk, pridobivanju informacij in uporabi računalniške tehnologije.

A public, project, open, anonymous, single-stage, architectural design competition for the selection of the most appropriate expert solution for the “National and university library NUK II”.

Subject to competition:
The construction of NUK II on the location of the new building must implement the common objective of urban planning, cultural heritage protection and archaeology, and therefore provide a contemporary urban space of high quality, reflecting recognisable local and historical characteristics. The NUK II project is located in the southern part of Ljubljana city centre, between Slovenska, Zoisova and Emonska ulica and Rimska cesta.

As a library, NUK develops its central role in a rapidly changing world of information and responds to the increased volume of information and to the changing expectations of people regarding access to information. The task of NUK is to provide a maximally comfortable and simple physical and online access to printed and electronic materials from its own collection and from collections of other providers. NUK will provide all necessary conditions for the responsible implementation of its central tasks – the keeping, conservation and protection of Slovenian written heritage for the future – which refers both to the storage facilities and to the digital archive with backups. The building of NUK II must be designed as a space intended for people as well as different important activities carried out in this space: studying, learning, the interaction and exchange of ideas, the examination of library collections, the acquisition of information and the application of computer technology.

Naročnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Rok oddaje: 13.3.2012 00:00:00
Zaključno poročilo komisije: 03.05.2012 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik / President:
prof. dr. Aleš VODOPIVEC, univ. dipl. inž. arh.

Namestnik predsednika / Substitute for the President:
Mitja VALIČ, univ. dipl. ekon.

Člani / Members:
prof. arh. DI Roger RIEWE, arhitekt
Saša BEGOVIČ, arhitekt
Carme PIGEM, arhitekt
prof. Kenneth FRAMPTON
prof. mag. Peter GABRIJELČIČ, univ. dipl. inž. arh.
prof. Janez KOŽELJ, univ. dipl. inž. arh.
Mateja KOMEL SNOJ, univ. dipl. komparativistka

Namestnika članov / Substitute of the Members :
Meta HOČEVAR, univ. dipl. inž. arh.
Aleš TIŠLER, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec / Rapporteur:
Primož HOČEVAR, univ. dipl. inž. arh.

Izvedenca za učinkovito rabo energije /Experts in energy efficiency:
mag. Sabina JORDAN, univ. dipl. inž. arh.
Friderik KNEZ, univ. dipl. fiz.

Izvedenca za gradbene konstrukcije / Experts in building structures:
mag. Marjana LUTMAN, univ. dipl. inž. grad. mag.
Franc CAPUDER, univ. dipl. inž. grad.

Izvedenca za varstvo kulturne dediščine / Experts in the protection of cultural heritage:
Boris VIČIČ, univ. dipl. arheol.
dr. Andrej GASPARI, univ. dipl. arheol.

Skrbnica natečaja / Competition Custodian:
Špela KRYŽANOWSKI, univ. dipl. inž. arh.

10. 7. 2012

Vabilo na razstavo

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije vabita na otvoritev razstave natečajnih rešitev. Otvoritev bo v torek, 10. julija 2012, ob 16.00 uri v kompleksu Tobačne, Tobačna ulica 5, Ljubljana. Ob 20. uri bo sledil pogovor z nagrajenci v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Grad Fužine, Pot na Fužine 2, Ljubljana.

Razstava bo odprta vsak dan (tudi ob sobotah in nedeljah) med 8:00 in 18:00 uro do vključno 20.julija 2012.

10. 7. 2012

Exhibition

Ministry of education, science, culture and sport and ZAPS kindly invite you to the opening of the exhibition of the Competition entries. The opening will be held on Tuesday, 10th July 2012 at 16.00 hours in the Tobačna complex, Tobačna ulica 5, Ljubljana. The event will be followed by the presentation of the awarded competitors in the Museum for architecture and design, Fužine castle, Pot na Fužine 2, Ljubljana.

The exhibition will be open (including Saturdays and Sundays) between the 08:00 and 18:00 hour up to and including 20 July 2012.

7. 9. 2012

Obvestilo za udeležence

Vsem udeležencem natečaja se zahvaljujemo za sodelovanje in vas prosimo, da v skladu z natečajnimi pogoji in zaključnim poročilom do predvidoma 15. 9. 2012 na ZAPS, Vegova ulica 8, 1000 Ljubljana pošljete izpolnjeno avtorsko pogodbo za izplačilo nagrad, priznanj in odškodnin. Izplačevalec nagrad, priznanj in odškodnin je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, Slovenija, davčna številka: 14246821, matična številka : 2399300, kontakt e-mail:gp.mizks@gov.si

Nenagrajeno natečajno gradivo (v kolikor gradiva še niste prevzeli) je možno prevzeti do 7.9.2012. Gradiva ne hranimo na ZAPSu, zato je potrebno predhodno sporočiti delovno šifro elaborata na e-naslov natecaji@zaps.si.

Po tem roku ZAPS za gradivo ne odgovarja.

7. 9. 2012

Announcement for Competitors

ENGLISH

We would like to thank all the Competitors for their collaboration and ask you to send the completed Copyright Contracts (see draft in the attachment) before 15. 9. 2012 to the address: ZAPS, Vegova ulica 8, 1000 Ljubljana, Slovenija, for the payment of the prizes, honorable mentions or reimbursements as set in Competition Rules and in the Final Report. The Paying Authority for the payment of prizes, honorable mentions and reimbursements is the Ministry of Education, Science, Culture and Sport , Masarykova 16, 1000 Ljubljana, Slovenia, Tax Identification No.: 14246821, Registration No.: 2399300, Contact e-mail:gp.mizks@gov.si

Non-awarded authors can pick up their Competition Entries until 7. 9. 2012. Competition Entries are not stored at the ZAPS therefore you need to send us your working code beforehand to the following e-mail: natecaji@zaps.si. After the expiry of this deadline, the ZAPS shall no longer be responsible for the Competition Entries.

Plakati

Avtorji:

Avtorski tim Bevk Perović arhitekti

Matija Bevk, u.d.i.a.

Vasa J. Perović, MA BiA

Blaž Goričan, u.d.i.a.

Tina Marn, u.d.i.a.

Ida Sedušak, u.d.i.a.

Irene Salord, u.d.i.a.

Andrej Ukmar, u.d.i.a.

Jure Kozin, u.d.i.a.

Jožef Kalčik, u.d.i.a.

Urban Petranovič, abs.arh.

Radim Louda, u.d.i.a.

Davor Počivašek, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Zmagovalna zasnova izpolnjuje vse programske zahteve, najbolj pa pozornost vzbuja način, kako uteleša in predstavlja univerzo v mestu in državi, način, ki je primerljiv s simbolično močjo bližnje Plečnikove knjižnice. Drugi najpomembnejši vidik je vključitev ruševin rimskega carda in decumanusa v nižje pritličje knjižnice, celovito obravnavano kot častni vstopni prostor, ki se med drugim odpira v informacijski pult, predavalnico, revijalno čitalnico, trajno arheološko razstavo in proti stopnišču scala regia, ki vodi v tri metre dvignjeno pritličje knjižnice. Pravzaprav gre za petnadstropno čitalno sobano, ki s svojim tlorisom sledi obrisom spodaj ležečega decumanusa. Prostor je na vsakem koncu opremljen z velikim panoramskim oknom. Ta veličastna dvorana, osvetljena od zgoraj in obdana s knjigami, je narejena iz stopničastih spojev visečih bralnih ploščadi, od katerih so nekatere zastekljene od tal do stropa in omogočajo delno tiha bralna območja, druge pa ostajajo samostojne enote, a so hkrati popolnoma odprte proti neprekinjeni prostornini dvorane.

Kot kaže vzdolžni prerez, se z ene bralne ploščadi vidi diagonalno na naslednjo ploščad in diagonalno po celotni dvorani. Število ploščadi se proti vrhu zmanjšuje, kar daje prostor mostičkom, ki prečkajo zgornje prostore in povezujejo dve nadstropji pisarn na obeh straneh dvorane, pod skladiščnim prostorom in tehničnimi službami, ki skupaj predstavljajo vrh konstrukcije. Najvišja nadstropja so opremljena z lanternami, ki svetlobo pošiljajo do glavnega prostora in še dlje, v avlo nižjega pritličja, na nivo rimskih ruševin.

Servisni del na južni strani dvorane vključuje dvigalo, stopnice, toaletne prostore in podobno ter je razdeljen v prizme na obeh straneh škarjastega stopnišča, ki vodi do vseh nadstropij knjižnice. Tako so različne funkcije knjižnice ločene druga od druge, a v istem servisnem delu. To ne omogoča le preprostega prehajanja iz enega sektorja v drugega, ampak omogoča tudi določeno stopnjo prožnosti z vidika prihodnje uporabe in glede razvoja projekta. Glede na nedoločno prihodnost knjižnice v digitalni dobi vgrajena prožnost povečuje prilagodljivost knjižnice različnim načinom uporabe, hkrati pa ji omogoča optimizacijo vloge javne ustanove, ki je na široko odprta družbi.

Drugi ugoden dejavnik glede organiziranosti lokacije sta dve krili, ki segata iz glavnega prostora vzdolž dveh nasprotnih osi. Ti enonadstropni konstrukciji obsegata dva ločena vhodna trga, ki nakazujeta dostop do nižjega pritličja. V vsakega od kril, ki potekata vzporedno z Aškerčevo in Emonsko cesto, vodi široko stopnišče, ki se spušča v nižje pritličje in se v prvem primeru uporablja za službeni, v drugem pa za javni vhod. V prvem prizidku je odpremni in poštni oddelek, drugi pa povezuje glavno knjižnico z nočno čitalnico in kavarno na severovzhodnem vogalu lokacije.

Končno je treba opozoriti tudi na bogato plastično obdelavo dela kot celote, pretežno izhajajoče iz »drhtavega« značaja obodne strukture, ki jo sestavljajo montažni votli in trdni armiranobetonski stebri dveh različnih premerov. Ti stebri se izmenjujejo drug z drugim in s polnilom, steklom, ki sega od tal do stropa in ustvarja sinkopiran plastični učinek po površini celotne stavbe. Vseobsegajočo prevleko prekinjajo zunanje stene, ki na glavnih oseh po celi višini obdajajo panoramski okni in po širini ustrezajo meram spodaj ležečega carda in decumanusa. Cevasto sinkopiranje namiguje na značilni tektonski značaj Plečnikovega dela, ki ga lahko vidimo po celem mestu. Posrečena répétition differente je hkrati aluzija na delo cenjenega slovenskega mojstra in pomemben izraz privzdignjene oblike brez primere.

Knjižnični program, arheologija, kulturna dediščina, gradbene konstrukcije in učinkovita raba energije

Podlaga za arhitekturno zasnovo nove knjižnične stavbe je zelo dobro razumevanje programa Narodne in univerzitetne knjižnice in poznavanje sodobnih knjižnic sploh. Projekt v izhodišču ne prisluhne samo arhitekturnemu in arheološkemu kontekstu, temveč v ospredje postavi vlogo nove knjižnice kot jedra univerzitetne mreže in mestnega življenja v celoti. Z mislijo na večinske uporabnike nove knjižnice, torej študente, stavbo odločno odpre z vhodom nasproti Filozofske fakultete, vhod z Emonske pa poišče navezavo s Plečnikovo knjižnico. Osrednjo čitalnico oblikuje kot sodoben, razgiban prostor z različnimi vrstami manjših čitalniških prostorov in mest, hkrati pa jo spremeni v veliko »sobo knjig«. V prizidek k stavbi na Rimski 1 ustrezno umesti nočno čitalnico.

Projektna rešitev, ki pretežno upošteva konservatorska priporočila, predvideva arheološko etažo kot vhodni nivo, v katerem je lociran del javnega programa knjižnice. Upoštevanje rimskih ostalin se odraža v prostorski zasnovi stavbe, ki v skladu s pogoji natečaja mestni ulici s križiščem ohranja prosti, pa tudi v zastekljenih prostorih, postavljenih med rimske zidove v notranjosti inzul. Zamišljena izvedba vključuje izvedbo terazzo tlakov v teksturah, podobnih antičnim površinam. Impluvij v inzuli 17 naj bi bil predstavljen pod stekleno pohodno površino zunaj stavbe. Z vidika predstavitve arheoloških ostalin je projektna rešitev zadovoljiva, vendar bodo obseg in način predstavitev ter umeščanje zamišljenega programa in nosilnih struktur, predvsem jeder s stopnišči, zahtevali tesno sodelovanje in upoštevanje konservatorskih pogojev oziroma navodil.

S stališča varovanja dediščine projekt odstopa v še sprejemljivih mejah višinskih gabaritov. Drevored ob Emonski cesti je rekonstruiran. Obe križišči (Zoisova – Slovenska c. in Trg francoske revolucije) sta prosti oziroma sprejemljivi in dopuščata poznejše posege. Problematično je vhodno stopnišče na severni strani objekta.

Navpično nosilno konstrukcijo sestavljajo AB-stene in okrogli stebri, ki so z vutami priključeni na AB-medetažne plošče. Temeljenje je predvideno na AB-pilotih, povezanih s talno AB-ploščo. Pričakovati je, da bo izvedba talne plošče glede na arheologijo najverjetneje problematična. Ključna prednost predlagane konstrukcije je pravilna razporeditev stebrov po obodu in jeder v notranjosti tlorisa in pravilnost konstrukcije po višini. Pri projektiranju konstrukcije bodo nosilni elementi dimenzionirani za prevzem potresnih obremenitev v skladu s standardi Evrokod, kot je že predvideno v nalogi.

Projekt trajnostno naravnanost izkazuje s kompaktno zasnovo in energetsko učinkovitim ovojem s štirislojno toplotnoizolacijsko zasteklitvijo. Ta omogoča veliko količino dnevne svetlobe v prostorih, hkrati pa s prilagodljivim senčenjem rešuje problem pregrevanja. Optimizacija konstrukcijskih sklopov pri dani zasnovi dejansko lahko zagotovi energetsko učinkovito stavbo. Kot obnovljiv vir energije za ogrevanje in hlajenje, ki je izvedeno s sevali, uporablja talno vodo. Na stavbi, ki je krmiljena s centralnim nadzornim sistemom, predvideva sončno elektrarno. Zasnova stavbe kot taka omogoča tudi uporabo trajnostnih rešitev, kot je »zeleni« beton, integracija lesa, uporaba lokalnih materialov ali tudi zelena streha.

Plakati

Avtorji:

Matej Blenkuš, doc. dr. u.d.i.a.

Miloš Florijančič, prof. u.d.i.a.

Tomaž Mlinarič, m.i.a.

Mitja Zorc, doc. u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Umestitev nove stavbe poskuša razrešiti zahtevno nalogo, kako z obodno zazidavo zaključiti, zapreti in obdati tradicionalni stavbni otok s stanovanjskimi dvorišči na sredini in hkrati izoblikovati vogalno palačo, ki bi odgovarjala namenu in pomenu narodne in univerzitetne knjižnice. Stavbni otok je okvir serijskemu tkivu mesta in anonimni arhitekturi, palača pa je mestni spomenik in spada v omrežje izstopajočih stavb edinstvenega mestnega tkiva.

Predlagana zasnova razrešuje ta problem preprosto in učinkovito. Podstavek knjižnice je razpotegnjen v dve krili, ki oklepata notranje dvorišče, medtem ko je med Emonsko in Zoisovo cesto za dve nadstropji višje vogalno stavbno telo v obliki palače. Na danosti lokacije se naslanja tudi dvojna geometrija stavbe. V pritličju določa njeno strukturo in organizacijo rimska geometrija križanja carda in decumanusa ter razporeditev antičnih ostalin v inzulah, v nadstropjih pa obstoječa geometrija ulične mreže. Z zlaganjem različnih geometrij po prerezu je z različnimi previsi in odkloni posameznih etaž po višini razčlenjeno stavbno telo. Tako sta izoblikovana podstavek in vogalni stolpič ter z nadstreškom poudarjen glavni vhod v knjižnico. Zasukane geometrije se po prerezu stavbe skozi posamezne etaže prepletajo in z razlikovanjem smeri obodnih ploskev, nosilnih jeder, dinamike, delitve prostorov in postavitve opreme soustvarjajo dinamičen značaj tudi v notranjosti knjižnice. Poleg postavitve in členitve stavbnega telesa je prilagojena značilnostim lokacije tudi razporeditev programa po prerezu knjižnice. V odprtem pritličju, spuščenem iz obodnih ulic na arheološki nivo, so med antičnimi ostalinami združeni vsi javnosti dostopni programi knjižnice okoli vhodne avle v križišču carda in decumanusa, kjer je vozlišče vseh poti in dostopov v knjižnico. V prvih dveh zaprtih nadstropjih so skladišča knjig z internimi delovnimi enotami knjižnice. V vrhnjih štirih nadstropjih, od koder se odpirajo pogledi na mestne znamenitosti, so v osrednjem delu tipične knjižnice in čitalnice, v obeh krakih 3. in 4. nadstropja so specializirane delovne enote knjižnice in sklopi pisarn z lastnimi komunikacijami, posebnost je knjižni klub v 4. nadstropju s teraso in razgledna streha nad vogalnim stolpičem. Duh Plečnikove knjižnice povzema svetlobni atrij po vsej višini knjižnice, skozi katerega se k svetlobi dvigujejo obiskovalci po tekočih stopnicah iz temačnega arheološkega nivoja skozi skladišče knjig in posamezne čitalnice do vrha, tudi veliko okno po vsej višini svetlobnika se pogovarja s slovito mojstrovo čitalnico. Interne poti uslužbencev in knjižnega gradiva do obiskovalcev so smiselno povezane in tekoče organizirane še posebno po prerezu stavbe, vertikalne komunikacije zagotavljajo tudi priložnostno povezovanje prostorov knjižnice s prostori v javnem pritličju.

Nosilna konstrukcija stavbe se zaradi čim manjšega posega v arheologijo opira na sedem masivnih armiranobetonskih jeder-pilonov. Nanje se v podstavku skladišča opirajo mostovni nosilci v obliki jeklenega paličja višine dveh etaž, ki naj deluje kot lebdeča temeljna plošča, na katero se opira jeklena skeletna konstrukcija gornjih nadstropij knjižnice. Konstrukcijska mreža ima v vzdolžnih in prečnih smereh različne razpone, da je zagotovljena večja fleksibilnost pri urejanju prostorov. Predlagana konstrukcija je računsko preverjena s statično analizo obremenitev in deformacij. Trajnostna zasnova osvetljevanja, senčenja, ogrevanja in hlajenja ter prezračevanja prostorov v stavbi zagotavlja udobno delovno okolje in akustično udobje še zlasti v osrednjih, javno dostopnih prostorih knjižnice s čitalnicami.

Enotna fasadna opna, ki ovija nadstropja, je navpičnih lamel iz travertina, ki senčijo steklene površine. Kamnite lamele so postavljene pod različnimi koti poševno na fasadno ravnino in izoblikujejo različne vzorce glede na vpadni kot sonca, funkcionalne zahteve in glede na različne vizure, ki se odpirajo v različni smereh. Tako je ustvarjen privlačen videz enotnosti in različnosti globoke fasade, ki ga dopolnjuje spreminjajoča se igra svetlobe in sence od zunaj in od znotraj. Ponavljajoči se ritem kamnitih zaslonov na fasadi knjižnice deluje monumentalno, vendar lahkotno in dinamično.

Zasnova knjižnice je mestotvorna in rešuje obstoječe urbanistične probleme dalj časa razvrednotenega območja ob notranjem cestnem obroču mestnega središča. Zasnova knjižnice je celovito premišljena in prepričljivo argumentirana, predlagana vodilna zamisel je izpeljana dosledno v vseh vidikih in v vseh komponentah stavbe. Podoba knjižnice je umirjena, vendar primerno poudarjena glede na njen simbolni pomen. V mestni sliki se prepoznavno dopolnjuje s Plečnikovo knjižnico, vendar ji ne konkurira niti po svoji obliki niti po izrazu. Inovativna je tridelna razporeditev programskih sklopov po prerezu, linearno skladišče knjig v vrinjenem podstavku knjižnice je manj primerno od vertikalne organizacije. Izvirna zasnova vključuje večino dobrih rešitev, ki so jih sorodni natečajni predlogi podali le delno ali manj celovito. Žiriji se ni uspelo poenotiti, ali je za novo narodno in univerzitetno knjižnico kombinacija obodne zazidave s poudarjenim vogalnim delom primernejša od tipa vogalne palače, zato je na podlagi ugotovljenih kakovosti celovito rešenemu predlogu izglasovala drugo nagrado.

Knjižnični program, arheologija, kulturna dediščina, gradbene konstrukcije in učinkovita raba energije

Projekt kaže na razmeroma dobro razumevanje programa nove univerzitetne knjižnice. Posebno pozornost posveča odnosu do Plečnikove knjižnice, odpiranju arheološkega pritličja najširši (kulturni) javnosti z različnimi vrstami podpornega programa, ponudi pa tudi drobni izvirni rešitvi: oblikovanje »prostora filozofije« (Žižkov kot nasproti filozofske fakultete) in terasnih vrst na severni strani stavbe, ki bi vabil k branju na prostem. Poti obiskovalcev, gradiva in zaposlenih v stavbi skrbno in racionalno načrtuje. Uporabnike od podpornega programa v pritličnih prostorih po tekočih stopnicah skozi dve nadstropji zaprtih knjižničnih skladišč pripelje do zelo razgibano zasnovane »odprte knjižnice«.

Arheološka etaža, ki jo od mestnega parterja loči transparenten fasadni ovoj, po projektu vključuje del javnega programa knjižnice. Rešitev bolj ali manj v celoti upošteva konservatorska priporočila v umestitvi nosilnih elementov in vključevanju in artikuliranju antičnih urbanističnih prvin in ne zahteva bistvenih prilagoditev. Predvidena je tudi predstavitev vodnjaka na kardu in term na severu inzule 46.

Elaborat upošteva podane elemente varovanja kulturne dediščine: gabarite, odnos do Emonske ulice in Križank je pozitiven, nekoliko odstopa na Trgu francoske revolucije.

Konstrukcija je obešena na sedmih AB-jedrih, ki so temeljeni na pilotih. V prvem in drugem nadstropju, kjer so skladišča, je konstrukcija okvirno-palična jeklena, v zgornjih nadstropjih, kjer so čitalnice, pa okvirna jeklena. Medetažne AB-konstrukcije so lahke sovprežne in jeklene. Prednosti rešitve so lahka konstrukcija, lega skladišč v spodnjih nadstropjih, kjer je konstrukcija bolj toga, in relativno pravilna tlorisna razporeditev AB-jeder. Konstrukcijska rešitev je v nalogi obširno obdelana.

Zasnova je kompaktna, zasteklitve omogočajo dobro zajemanje sončne energije ter svetlobe. Fasada je dvojna, zaščita pred pregrevanjem pa je v delu pomična in nastavljiva. Deloma ozelenjena streha prispeva h kakovosti zasnove, enako velja za ozelenjeno pergolo na terasi. Stavba izkorišča nočno hlajenje v vročih obdobjih. Predvidena je raba dveh obnovljivih virov energije: sprejemnikov sončne energije in toplotne črpalke. Čeprav materiali še niso obdelani, ni ovir za rabo okolju prijaznih, lokalnih materialov, kot so les, zeleni beton, reciklirani materiali.

Plakati

Avtorji:

Ravnikar Potokar Arhitekturni Biro d.o.o.

Janez Brežnik, u.d.i.a.

Javier Carrera, u.d.i.a.

Robert Potokar, u.d.i.a.

Louis Barcon, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Predlagana urbanistična rešitev sledi v celoti razpisnim pogojem in usmeritvam natečaja, tako da obravnava objekt nove knjižnice kot vogal oziroma zapolnitev vzhodne in južne stranice mestnega kareja, ki leži na križišču dveh pomembnih mestnih ulic: na križišču Zoisove ceste, ki je del notranjega mestnega ringa, s pomembnimi mestnimi palačami, in Vegove ulice, ki predstavlja notranjo univerzitetno os, ob kateri ležita rektorat univerze in Plečnikova NUK. Urbanistično zasnovo novega objekta pogojujeta predvsem dva vidika: omejenost parcele, ki je podana z regulacijskimi linijami, in arheološke izkopanine rimske Emone, ki jih je treba ohraniti na jugovzhodnem vogalu in osrednjem delu parcele. Volumen nove knjižnice se tako razprostira po celotnem razpoložljivem prostoru in idealno zaključi mestni kare v horizontalni in vertikalni smeri.

Arhitekturna zasnova knjižničnega objekta izhaja neposredno iz opisane urbanistične zasnove: to je iz upoštevanih regulacijskih linij in arheologije ter iz razumevanja pomembnih prostorskih in programskih elementov ožjega in širšega okolja lokacije. Zaradi arheologije je mogoče novi objekt nasloniti na raščen teren v kletni etaži le na severni in zahodni strani, zato sta oba navedena vogala poudarjena kot dve nosilni nogi, hkrati pa vogala formirata dve diagonalni točki nove knjižnice. Prvi vogal na križišču Aškerčeve in Slovenske ceste je pendant objektu filozofske fakultete in sooblikuje v mestni sliki močan vhodni portal, ki na simbolni ravni pomeni interpretacijo nekdanjih vrat v emonskem obzidju. Drugi vogal je diagonalna točka na križišču Rimske in Emonske – na Trgu francoske revolucije. Če sta oba primarna vogalna objekta vpeta na tla, je tretji vogal na križišču Emonske in Zoisove obravnavan drugače: vogal je v parterju in nadstropju spodrezan, tako da lebdi v prostoru oziroma nad izkopaninami rimske Emone. Dematerializiranost vogala omogoči neposredne poglede z ulice na izkopanine rimske Emone. Izkopanine so tako obiskovalcu najbolje prikazane, hkrati pa odprto pritličje v vogalu deluje kot velik portal, ki nagovarja mimoidoče, da vstopijo v stavbo. Preostali vogali stavbe so na notranji dvoriščni strani in nimajo simbolnih vlog, marveč le funkcionalno zaključujejo stavbno telo.

V primerjavi z objekti filozofske fakultete in srednješolskega centra na Aškerčevi, ki sta masivna, kompaktna volumna, postavljena na tla, je nova stavba knjižnice zasnovana v obiskovalcu vidnem delu kot lebdeči volumen s spodrezanim pritličjem. Praznina pritličja je hkrati odgovor polnosti kamnitega zidu Križank, saj je razmerje med višino polnega kamnitega zidu in praznino knjižnice približno isto. Projektna mreža novega objekta je naslonjena na cestno mrežo rimske Emone, v »kletni« etaži objekta, ki je na nivoju nekdanjega mestnega parterja Emone, se ohranja križišče dveh emonskih ulic, ki ležijo v smeri carda in decumanusa. Na nivo arheologije se spuščamo oziroma vstopamo pod previsnim delom objekta, kot skozi veliko javno preddverje, pokrito z velikim napuščem. Sekvenčno dojemanje prostora in miselni premik v dojemanju mestnega parterja nas prisili v razmišljanje o pomenu arheologije, saj smo tako v povsem konkretnem in funkcionalnem stiku z zgodovinsko plastjo Emone. V arheološko »pritličje« objekta vstopamo po nekdanjih rimskih cestah iz Vegove in Zoisove. Nad križiščem emonskih cest je večnadstropni odprt prostor kot osrednji doživljajski prostor knjižnice, ob katerem potekajo glavne javne stopnice v objektu. Višinsko poudarjeni skladiščni prostor knjižnice ima obliko zaprtega silosa, ki je umeščen na dvoriščno stran objekta. Vsi preostali prostori, ki potrebujejo svetlobo, so razporejeni na vzhodni in južni stranici novega objekta.

Fasadna opna je nosilna, izvedena kot armiranobetonski skelet iz belega štokanega betona. Pravilni raster vertikalnih betonskih lamel je po etažah zamaknjen, kar vizualno ustvarja dinamiko fasade. To dinamičnost znotraj klasičnega reda razumemo kot interpretacijo Plečnikove fasade, kjer so v neregularno zasnovani opečni mreži s kombinacijo naključno nanizanih grobih kamnitih blokov vstavljene enakomerno zasnovane okenske odprtine. Po eni strani zelo klasična, po drugi strani pa dinamična fasada.

Kljub številnim prednostim ima predlagana rešitev tudi več pomanjkljivosti. Avtorji projekta so želeli dosledno slediti določilom natečajne naloge, vendar ostaja zato stik novega objekta z obstoječimi objekti oblikovno nedorečen, le nekajmetrska ožina med njimi pa ustvarja vtis začasnosti rešitve. Zasnova velikega vogalnega previsa nad arheološkim nivojem je izvedljiva le z zahtevno in drago konzolno gradnjo z razponi do 17 m. Velike steklene fasadne površine ne omogočajo energetske varčnosti. Zasnova ne izkoristi dovolj atraktivnih pogledov proti Križankam in grajskemu hribu, prav tako ni dosledno izpeljana ideja o ločenem skladiščnem silosu in mehkem obrobju, večnadstropni odprti prostor nad križiščem emonskih cest je premalo atraktiven itd.

Knjižnični program, arheologija, kulturna dediščina, gradbene konstrukcije in učinkovita raba energije

Projekt nove knjižnice kaže dobro razumevanje načrtovanega programa. Veliko pozornost posveča prepletanju osnovnega in podpornih programov knjižnice ter ustrezno predvidi, kateri prostori morajo biti dostopni najširši (kulturni) javnosti, kateri pa samo uporabnikom knjižničnega gradiva in storitev. Del prostorov (večnamenska dvorana, nočna čitalnica) umesti v stavbo tako, da so lahko odprti tudi v času, ko je knjižnica zaprta, uporabnike pa povabi k sprostitvi na teraso. Prostore »odprte knjižnice« oblikuje pregledno in dovolj razgibano, knjižnično gradivo pa umakne v »kocko«, vendar predvidi ustrezen in hiter prenos do uporabnikov.

Arheološka etaža je v projektu zamišljena kot vhodna avla in prostran amfiteater, ki s stopnišči prehaja v okoliške površine. Veliki razponi omogočajo preglednost etaže in jasno razpoznavnost arheoloških struktur. Nad križiščem carda in decumanusa se v zgornjih etažah odpira svetlobnik. Ostaline, ki so predstavljene v objektu, od zunanjih ločuje transparentna fasada. Impluvij v inzuli 17 je predstavljen v tlaku pločnika, projektna rešitev pa predvideva, da ostane del raziskanega območja (npr. terme v inzuli 46) zakrit. Z vidika predstavitve arheoloških ostalin je projektna rešitev ustrezna in ne zahteva bistvenih prilagoditev.

S stališča varovanja kulturne dediščine v prostoru je elaborat sprejemljiv. Z izjemo osrednjega stolpa se prilagaja obstoječim gabaritom. Delno odprt vhodni del pritličja ob Emonski cesti korespondira s Križankami. Drevored ob Emonski bo potrebno rekonstruirati.

Navpično konstrukcijo objekta sestavljajo AB-stebri, stene in jedra v notranjosti ter AB-lamelni okviri po obodu. Prednost so lahke medetažne AB-plošče, ki so votle in prednapete in ponekod z jeklenimi vešalkami obešene na strešne oboke. Za boljši odziv objekta pri potresu bi bilo treba konstrukcijo dopolniti z dodatnimi navpičnimi elementi. Predvsem bi bilo treba stene in stebre po obodu skladiščnega volumna razporediti enakomerno in simetrično, da bi se tako izognili neugodnim torzijskim učinkom pri potresni obremenitvi. Priporočljivo je tudi zmanjšanje previsnega dela na JV vogalu.

Stavba je manj kompaktna, a dobro razmejena s conami. Odlikuje se tudi po drugih lastnostih, kot je zelena streha, velika toplotna izolativnost ovoja stavbe ter velike steklene površine za zajem svetlobe. Zanimiva je tudi zunanja ureditev. Predvideva rabo sive vode in namestitev fotovoltaike na strehi. Materiali, izbrani na podlagi konkretnih okoljskih podatkov, so trajni in lokalni, uporabili pa naj bi se reciklirani materiali. Za regulacijo sončnega obsevanja so predvideni avtomatski roloji. Stavba je avtomatizirana in pametno krmiljena. Dodatno lahko pridobi z natančnejšo študijo razpoložljivih obnovljivih virov energije.

Plakati

Avtorji:

Carlos Meri Cucart, architect and civil engineer

Insert iz poročila komisije:

Ta projekt je vreden posebne omembe zaradi jasnosti koncepta. V primerjavi s preveč zapletenimi drugimi projekti se zdi, da ta predlog jasno orisuje vse od lokacije do programske in strukturne organizacije.

Njen položaj na lokaciji izhaja iz zelo jasne premise. Projekt ob Zoisovo cesto postavlja širok podaljšan petnadstropni volumen, ki lahko slikovito doseže tudi Slovensko cesto. Poleg tega je drugi volumen z bolj uravnoteženimi razmerji postavljen pravokotno na prvi volumen. Ta volumen, sestavljen iz štirih nadstropij, se umika od razporeditve enega od kratkih koncev prvega volumna, zato da se ne posega v poševno razporeditev Emonske ceste. Volumna združuje glavno vertikalno komunikacijsko središče, ki morda ni dovolj dobro izraženo. Tretjič, manjši volumen, ki je prav tako povezan v pravokotnem položaju, je umaknjen od drugih, da ne posega v poševno razporeditev Emonske ceste. Tako predlog obstoječemu vzorcu omogoča nadaljevanje do Rimske ceste in se v kareju umešča kot celota.

Njegova volumetrična obravnava je preprosta. Vsak od treh volumnov želi lokaciji dati edinstveno rešitev: fasada na Zoisovi cesti, prisotnost na koncu Emonske ceste in razširitev proti trenutni narodni knjižnici z Rimske ceste.

Zdi se, da je program prav tako obravnavan v jasni konceptualni obliki, čeprav mu manjka razvoj. Skladišče knjig in pisarne se nahajajo v povečanem delu. Pisarne so zaradi boljšega razgleda in več svetlobe v zgornjih nadstropjih. Knjižnica se uporablja kot študijsko področje v delu, ki ima obliko prizme, sestavljene iz različnih prostornih področij, ki so na vsakem nivoju fleksibilna in prosojna. Aktualnost programske razdelitve tega predloga ne razvrednoti njegove vredne fleksibilnosti.

Še več, struktura, ki ustvarja te prostore, je konceptualno jasna in ustreza dvojnemu kriteriju. Prvi kriterij je prosojnost prostorov, drugi pa odločitev, da se umesti le nekaj stebrov, da se ne vmešava v rimske ruševine, ki predstavljajo rojstvo mesta Ljubljane. Ti stebri so glavna podpora stavbe in so hkrati odgovorni za prej navedeno prosojnost.

Zaradi vseh navedenih vrednosti je ta predlog vreden posebne omembe.

Ta projekt si zasluži častno omembo zahvaljujoč jasnosti položaja na lokaciji (razporeditev glede na Zoisovo cesto) ter preprostosti programskega in volumetričnega pristopa. Zasluži si omembo zaradi spoštovanja ruševin v prilagojeni strukturni rešitvi.

Knjižnični program, arheologija, kulturna dediščina, gradbene konstrukcije in učinkovita raba energije

Projekt nove knjižnične stavbe si prizadeva slediti programskim izhodiščem in prostorskim danostim (prometna ureditev v okolici). Zato ob najbolj obremenjeno prometnico (Zoisova cesta) umesti v nižjih nadstropjih zaprta knjižnična skladišča in v višjih delovne prostore zaposlenih, »odprti knjižnici« pa nameni prostor v »kocki«, ki jo pomakne proti notranjosti kareja in s tem umakne pred hrupom. Programske sklope pušča odprte, čitalniških prostorov, posameznih oddelkov in delovnih enot še ne umešča v predvidene površine.

Predstavitev rimskih ostalin je po projektu zasnovana kot arheološki park pod vhodno etažo. Načrt predvideva ohranitev večine raziskanih in ohranjenih struktur, pri čemer so impluvij in vzhodni del inzule 17 ter terme v inzuli 46 predstavljeni na prostem. Pari AB-pilotov in 4 stebri zagotavljajo varovanju ostalin ustrezno izvedbo temeljenja stavbe, skupaj z visokim stropom pa tudi dobro vidljivost ostalin. Z vidika predstavitve arheoloških ostalin je projektna rešitev primerna in ne zahteva bistvenih prilagoditev.

Elaborat delno odstopa od izhodišč varovanja dediščine. Drevored ob Emonski je rekonstruiran, objekt ob Trgu francoske revolucije ni primerno pozicioniran.

Kvadratni objekt v arheološki etaži podpirajo štirje, podolgovati objekt pa osem granitnih stebrov. Zaradi centralne lege stebrov so dolžine previsov ponekod večje od 10 m. Stropna konstrukcija nad arheološko etažo je rebričasta in prek ležišč podprta z granitnimi stebri. Navpični nosilni elementi zgornjih etaž so razporejeni po obodu in v notranjosti neodvisno od lokacije podpor. Zaradi potresne nevarnosti v Ljubljani bi bilo treba nosilno konstrukcijo, ki je koncentrirano podprta, ima večje previse in se hipno spremeni nad arheološko etažo, ustrezno dopolniti oziroma korigirati.

Stavba ima trodelno zasnovo, odprto v vse smeri. Manjšo kompaktnost nadomesti dober ovoj stavbe z dvojno fasado, ki omogoča relativno visok zajem sončne energije. V tem sklopu so tudi pomična, nastavljiva senčila kot zaščita pred pregrevanjem. Predvideno je sevalno ogrevanje in hlajenje, kot energent pa je predvidena raba energije zemlje in talne vode. Čeprav drugi obnovljivi viri energije v projektu niso navedeni, je njihova raba mogoča. Enako velja za materiale, ob točnejši specifikaciji materialov je pričakovati, da bo beton, t. i. zeleni beton, materiali pa lokalni.

Plakati

Avtorji:

Marko Studen, univ.dipl.inž.arh., M.Sc.

Soavtorji:
Miha Dobrin, univ.dipl.inž.arh.
M.Phil
Boris Matić, mag.inž.arh.
Jernej Šipoš, univ.dipl.inž.arh.
Miha Brezavšček, mag.inž.arh.
Alexander Nino Ruiz, univ.dipl.inž.arh.
Rebeka Bučinel, univ.dipl.inž.arh.
Matic Blatnik, mag.inž.arh.
Eva Matjašič univ.dipl.inž.arh.

Sodelujoči:

Tomi Maslovarič, univ.dipl.inž.arh.; Bine Karol Tekavec, abs.arh.

svetovalci: mag.Doris Dekleva Smrekar, funkcionalnost in programska razporeditev; doc. Metod Frilc, akademski kipar, vizualna podoba in oblika; dr. Bruno Dujič, univ.dipl.inž.grad., dr. Iztok Šušteršič, univ.dipl.inž.grad.,CBD d.o.o., konstrukcija in statika; Ranko Božović, EnPlus, koncept celovite energijske zasnove; prof. Lars Bylund, koncept osvetlitve; Andrej Srna, univ.dipl.inž.stroj., koncept požarnega svetovanja
Gregor Vreš u.d.i.k.a., Mitja Škrjanec u.d.i.k.a., Landscape d.o.o., konzultant za krajinsko oblikovanje

Insert iz poročila komisije:

Projekt številka 008 spada v kategorijo tipologije »velikega volumna« na vogalu Zoisove in Emonske ceste. To je eden od najbolj razdelanih in natančnih projektov na natečaju. Stavba je temeljito načrtovana in razdelana, vsak vidik stavbe in program so izdelani s skrbnimi in podrobnimi risbami. Tudi zaradi vrhunske predstavitve je ta projekt eden od najboljših na natečaju. Glede na predlagani koncept stavbe velikega volumna, načrt stavbe in njeno preprostost bi lahko močno vplival na videz mesta in postal resničen spomenik in naslednik stare Plečnikove knjižnice.

Koncept nove knjižnice je sestavljen iz treh ločenih volumnov; ene velike knjižnice v jugovzhodnem vogalu kareja in dveh manjših volumnov v jugozahodnem in severovzhodnem vogalu. Dva manjša volumna ustrezno stojita v drugih dveh vogalih in tako nadaljujeta in zaključujeta obstoječi vogalni kare in ustvarjata povezavo s preostalim delom kareja. Veliki volumen zaradi svoje velikosti in obsega predstavlja znamenitost na ravni mesta. Prav tako ta položaj volumnov poskuša nadaljevati luknjičasto strukturo karejev v okolici te lokacije. Vsi trije volumni so med seboj povezani na nivoju arheoloških ostankov. Na tem nivoju leži glavna konceptualna in strukturna težava predloga, ker jedro strukture prekrije del ostankov. To je žal nepotrebna napaka, ki bi se ji bilo mogoče izogniti. Kljub zelo jasnemu konceptu volumna in zelo dobremu načrtu ima ta predlog po mnenju žirije več napak, ki konceptualno niso dovolj jasne.

Vprašanje vhoda v stavbo je vedno ena glavnih težav javnih institucij. Kljub logičnemu položaju vhoda na javni osi, ki tvori tangencialno logiko ulice od stare Plečnikove knjižnice do nove lokacije, mislimo, da sta njen položaj in velikost malo neprimerna glede na pomembnost take vrste stavbe. Tudi dvorana knjižnice je neprimerne velikosti. Vertikalni vzpon bi moralo poudarjati več značilnih stopnic. Žirija prav tako misli, da bi moral biti fizični model tega dobrega projekta predstavljen veliko bolje. Drugače pa je ta zelo elegantni teoretični konstrukt vreden omembe kot eden od zelo dobrih predlogov.

Knjižnični program, arheologija, kulturna dediščina, gradbene konstrukcije in učinkovita raba energije

Idejna zasnova projekta nove knjižnice se ne uresničuje v eni stavbi, temveč v treh različne velikosti, med katerimi so predvideni prepoznavni urbani prostori. Jedro univerzitetne knjižnice je največja stavba, v kateri so osnovni in podporni programi preprosto, jasno in pregledno prostorsko umeščeni. To omogoča razmeroma lahko organizacijo dela zaposlenih in dobre komunikacijske poti za uporabnike knjižnice in njenih storitev ter gradiva iz zaprtih skladišč do informacijskih točk. Projekt odlikuje tudi gibka zasnova: programe je glede na razvoj dejavnosti v prihodnjih letih mogoče premeščati po stavbi in celo širiti.

Arheološki nivo je v projektni nalogi zasnovan kot vhodna etaža stavbe, ki jo klančine in stopnišča povezujejo z mestnim parterjem. Del javnega programa, vključno z avlo, razstavnim prostorom, kavarno, trgovino in recepcijo, je umeščen v prostore za fasadami inzul. Vidnost ostalin povečujeta mezzanine kot obodna galerija z razgledom in transparentni ovoj pritličja. Projekt ne predvideva predstavitve severnega dela inzule 46, pomembna pomanjkljivost zasnove, vsaj s konservatorskega vidika, pa je temeljenje s 4 masivnimi jedri, ki ogrožajo ohranjene ostanke.

Konstrukcijo sestavljajo AB-jedra na vogalih večjega volumna, sovprežne medetažne konstrukcije iz jekla in lesa, ki so z jeklenimi zategami obešene na AB-jedra. Prednosti rešitve so tlorisna pravilnost, pravilna izbira materialov glede na obremenitve in sorazmerno nizka lastna teža konstrukcije. Priporočljivo bi bilo odpraviti ekscentričnost postavitve težjih skladišč in zmanjšati previs predavalnice v severni lameli. Pri dimenzioniranju AB-jeder bi jim bilo treba zagotoviti zadostno nosilnost in s tem konstrukciji kot celoti omogočiti duktilno obnašanje pri potresu.

Zasnova stavbe je trodelna, zasteklitve so velike, odprte na vse strani. Kot ovoj je predvidena dvojna, prezračevana fasada, kjer so lahko integrirana senčila. Vmesna cona je aktivna in se uporablja kot tampon. Prezračevanje izkorišča naravno ventilacijo, kolikor je mogoče, predviden pa je tudi učinkovit mehanski prezračevalni sistem. Za ogrevanje in hlajenje so načrtovani sevalni sistemi. Predlog za obnovljive vire energije je fotovoltaika v obliki potiska fotocelic na zastekljeni fasadi in sprejemniki sončne energije za potrebe sanitarne vode. Slednje je mogoče nadgraditi tudi v podporni sistem ogrevanja.

Plakati

Avtorji:

Jordi Hidalgo Tané, architect

Insert iz poročila komisije:

Ta projekt je izražen kot sestav raznolikih volumnov, med katerimi so ozke odprtine. Ti volumni so dvignjeni nad arheološko področje in zdi se, da jih zapirajo velika okna, ki v notranje jedro prepuščajo dnevno svetlobo. Jedro s čitalnicami je očitno mišljeno kot področje za razmišljanje, prostor, kamor se lahko umakneš od aktivnega vsakdana in se lahko osredotočiš na branje in raziskovanje. Projekt ima zelo močan zunanji videz.

Različni volumni imajo jasne namene, na primer kot program shranjevanja in skladišč ali kot čitalnice. Volumni za shranjevanje so vzdolž ulice. Čitalnicam v notranjem delu stavbe dajejo prostornost in hkrati omogočajo učinkovito zvočno oviro.

Vhod je dobro umeščen in omogoča zelo učinkovit dostop do notranjega dela stavbe. Dvignjeno pritličje je zelo jasno organizirano, zato bi se obiskovalci zlahka znašli. Hkrati obiskovalca potegne v igro volumetričnih kompozicij in šele, ko bo prehodil dvignjeno pritličje, bo dobil prostorsko predstavo stavbe, v katero je vstopil.

Celotna stavba je sestavljena iz jeklene in steklene strukture. Nosilna konstrukcija je veliko tridimenzionalno jekleno ogrodje, fasade pa so obložene s kovinskimi ploščami. Čitalnice so narejene kot viseče ploščadi, ki se ne dotikajo bližnjih skladišč. Odprtine med temi ploščadmi skupaj z velikimi okni zagotavljajo čitalnicam dnevno svetlobo. Medtem ko imajo odprtine zenitalno svetlobo v nasprotju z velikimi sestavljenimi okni, pa čitalnicam v jedru zagotavljajo stransko svetlobo.

Sestav volumnov je presenetljiv in prostorsko zelo kakovosten. Koncept obdajanja čitalnic s skladišči je jasno izražen. Preobrazba začetnega koncepta v izdelan projekt je zelo uspešna. Hkrati ta koncept umeščanja skladišč ob obod in čitalnic v jedra zmanjšuje dnevno svetlobo v čitalnicah. V tem kontekstu se je treba vprašati, če bo prišlo dovolj dnevne svetlobe v čitalnice skozi velika okna in če bo zenitalna svetloba, ki prekriva stene, zadostna podporna svetloba v jedru stavbe. Perspektive notranjosti namigujejo na možnost pomanjkanja dnevne svetlobe, namesto da bi poskušale prepričati žirijo, da je zagotovljene dovolj dnevne svetlobe. Kakovostnejše risbe bi morda odprle vrata boljšim priporočilom.

Knjižnični program, arheologija, kulturna dediščina, gradbene konstrukcije in učinkovita raba energije

Projekt posveča knjižničnemu programu precejšnjo pozornost, prav tako pa išče rešitve tudi za predstavitev arheološke dediščine; ustrezno jo »razstavi« v vhodni avli, med nočno čitalnico in večnamensko dvorano, torej tistim delom podpornega programa, ki naj bo dostopen tudi v času, ko je knjižnica zaprta. Prostorom »odprte knjižnice« – od zunaj so z nekaj točkami vidni kot v izložbi – in prostemu pristopu do gradiva namenja osrednji del razgibano zasnovanih nadstropij, medtem ko zaprta skladišča postavlja na različne dele stavbnega oboda, s čimer oteži organizacijo dela oziroma hiter pretok gradiva do uporabnikov.

Zasnova stavbe sicer ne odseva antičnega urbanizma, vendar predvideva temeljenje v rastru AB-pilotov predstavitev skoraj vseh ohranjenih ostalin. V arheološki etaži je lociran del programa, in sicer v prostorih nekdanjih inzul 17 in 46. Z vidika predstavitve arheoloških ostalin je projektna rešitev ustrezna, vendar načrtovana ureditev delno posega na Emonsko ulico.

Elaborat delno upošteva izhodišča varovanja kulturne dediščine v prostoru. Problematičen je predvsem gabarit na Trgu francoske revolucije, ki pa ne sega do ulične linije, drevored bo potrebno rekonstruirati.

Nosilna konstrukcija je izvedena v jeklu z velikimi razponi, ki pa niso razvidni iz grafičnih prilog. Zaradi uporabe jekla je konstrukcija lažja od izvedbe v armiranem betonu, tudi obremenitev na uvrtane pilote je manjša. Za zagotavljanje zadostne odpornosti konstrukcije proti projektirani obremenitvi za gradnjo je treba jasneje definirati vertikalno nosilno konstrukcijo, predvideti zavetrovanje in jasneje definirati medetažne konstrukcije. Pri projektiranju je treba uporabiti ustrezne standarde Evrokod in njihove nacionalne dodatke.

Predlagana zasnova z odprtimi svetlobnimi hodniki nekoliko zmanjšuje svojo potencialno kompaktnost. Z velikimi zasteklitvami proti vsem orientacijam omogoča direkten zajem sončne energije. Poseben izziv so dimenzije odprtih hodnikov za zajem dnevne svetlobe in možnost njihovega zapiranja za zmanjšanje toplotnih izgub. Stavba uporablja učinkovite podporne sisteme, vključno s potencialom naravnega hlajenja, predvidena je rekuperacija in osnovna avtomatika svetil. Deževnica se zbira in rabi za zalivanje, na stavbi se vgradijo materiali z nizko sivo energijo, sistem gradnje minimizira odtis CO2.

Avtorji:

Johan Kramer, dipl.ing.arch.

Johannes Löbbert, dipl.ing.arch.

Masa Princic, mag.ing.arh.

Jakob Meves, dipl.ing.arch.

Insert iz poročila komisije:

Ta projekt spada v skupino rešitev, ki so lokaciji na vogalu Zoisove in Emonske ceste, dokler ne dosežejo ulic, ki potekajo pravokotno nanje. Stoji diagonalno od obstoječih stanovanjskih stavb v kareju in njihovih zemljišč na Rimski in Slovenski cesti, katerih vrednost je nepomembna.

Glede na močno večanje stavbe se zdi, da je njena višina konstantna in ne zelo visoka in omogoča pojav edinega dela kvadratne geometrije, ki v odprtem središču priznava združitev nekdanjih rimskih ulic, cardo in decumanus, ki sta zametka mesta Ljubljane.

Element, ki je značilnost projekta, je mesto, kjer je glavna zaloga knjig in kjer pride svetloba v vertikalno komunikacijsko jedro ter ponuja razgled proti nebu z nižjega nivoja in se odpira elegantnejšim prostorom knjižnice.

Najbolj izjemen element tega predloga je obravnava nivoja -2,00 m, kjer se pojavijo ruševine starodavnega rimskega mesta. To je razlog, zakaj je ta projekt vreden posebne omembe.

Ta nivo omogoča svobodo in odprtost z vsake strani prek klančin in nagibov ter se zdi kot mestni javni prostor, ki omogoča lahek in preprost dostop, pa tudi prostodušno vidno razkazuje zgodovinsko vrednost. To niso ruševine, ki ležijo v stavbi ali muzeju, ampak mestni prostor, javni trg ali zgodovinska pokrajina.

Ta pokrajina je prikazana z obema pokritima področjema (v projekciji višjih volumnov) in razkritima področjema (v dostopu s stranskih ulic in zadnjem delu stavb ter v vertikalni odprtini, kjer se srečata cardo in decumanus).Prav tako se pokrajina vidi skozi zastekljene dele, ki odpirajo program stavbe in mu omogočajo odprtost in javnost. Hkrati to med njimi ustvarja podprostore in s tem odprti in javni prostor za mesto.

Vhod v knjižnico, ki je v višjih nadstropjih nad nižjim, je prav tako sestavljen iz zastekljenega volumna, dostopnega s treh različnih strani. Ena od njih je združena s križiščem carda in decumanusa.

Ta projekt je vreden pomembne omembe zaradi obravnave obstoječih rimskih ruševin, kar ga spremeni v mestni javni prostor, delno pokrit trg, ki sprejme tokove iz različnih smeri mesta in se združi z vhodom v knjižnico.

Knjižnični program, arheologija, kulturna dediščina, gradbene konstrukcije in učinkovita raba energije

Podlaga za arhitekturno zasnovo nove knjižnice je zelo dobro razumevanje knjižničnega programa. Pri vlogi nacionalne knjižnice poudari predvsem skrb za varno hranjenje knjižničnega gradiva (postavi ga v »kocko« nad križiščem rimskih ulic), izvajanju univerzitetne funkcije, ki je v novi stavbi vsekakor ustrezno postavljena v ospredje, pa nameni razgibano in privlačno zasnovane odprte prostore. Ti naj bi zagotavljali udobno in dinamično izkušnjo za različne skupine uporabnikov, hkrati pa omogočili hiter pretok gradiva do informacijskih točk. Fleksibilna zasnova prostorov dopušča knjižnici širitev dejavnosti glede na prihodnji razvoj.

Projektna rešitev poudarja segment rastra antične Emone in uveljavlja decumanus kot komunikacijsko os z glavnima vhodoma. Arheološka etaža je napolnjena z javnim programom knjižnice, vendar ponekod zakriva precejšen del ohranjenih struktur v notranjosti inzul. Z vidika predstavitve arheoloških ostalin je projektna rešitev pogojno ustrezna, saj v načrtovani obliki ogroža severno fasado inzule 17 in zato zahteva ustrezne prilagoditve.

Projekt delno upošteva izhodišča varovanja dediščine, problematičen je gabarit objekta na Trgu francoske revolucije.

Konstrukcijo v osrednjem delu arheološke etaže in pritličja sestavljajo nepravilno razporejeni okrogli AB-stebri in eno AB-jedro, v zgornjih etažah pa AB-stene s popolnoma drugačno tlorisno razporeditvijo. Lega nosilnih sten se v posameznem nadstropju spreminja glede na lego v spodnjem nadstropju. Medetažne konstrukcije so AB-plošče z AB-nosilci na večjih razponih. Za ustrezen prevzem potresne obremenitve bi bilo treba povečati pravilnost razporeditve nosilnih elementov po tlorisu, da bi se bilo mogoče izogniti mehki etaži pa v čim večjem obsegu zagotoviti kontinuiranost togih nosilnih elementov po višini.

Stavba je srednje kompaktna zasnova, ki se z razmeroma velikimi zastekljenimi površinami odpira na vse strani. Fiksna senčila na fasadi nekoliko zmanjšujejo možnost neposrednega zajema sončne energije, zunanja senčila, vodena s strani centralnega nadzornega sistema, pa omogočajo dobro regulacijo proti pregrevanju. Načrtovan odprt atrij pripomore k vnosu dnevne svetlobe v notranjost. Coniranje v stavbi je dobro. Ozelenjena streha, park in drevored izboljšujejo mikroklimo in dvigujejo kakovost bivanja. Tehnični sistemi so podprti z naravnim hlajenjem, rabo energije pa izboljšujejo rotacijski rekuperatorji.