NOVA BRV ČEZ MARIBORSKI OTOK

natečaji

Predmet projektnega natečaja

Predmet natečaja: Javni, projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za projekt nova brv čez Mariborski otok.

Predmet projektnega natečaja je oblikovno konstrukcijska rešitev z oceno vrednosti investicije premostitvenega objekta čez Mariborski otok (reko Dravo).

Naročnik: Mestna občina Maribor, v sodelovanju z ZAPS in IZS.
Rok oddaje: 15. 9. 2022
Povezava na Portal JN

Podatki o nagradnem skladu, priznanjih in odškodninah:
1. nagrada 8.000 EUR
2. nagrada 6.400 EUR
3. nagrada 4.800 EUR
tri priznanja po 2.400 EUR
deset odškodnin po 1.000 EUR

Skupni znesek nagradnega sklada je: 26.400 EUR.
Skupni znesek odškodninskega sklada je: 10.000 EUR.
V primeru, da bo podeljenih več kot 10 odškodnin, se znesek posamezne odškodnine ustrezno zniža.
Vsi navedeni zneski so v bruto bruto vrednostih.

Dodatne informacije in vprašanja
Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju lahko ponudniki posredujejo vprašanja preko Portala javnih naročil tako, da izberejo možnost “Pošlji vprašanje naročniku”. Naročnik bo odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil v skladu z določenimi roki.

DOKUMENTACIJA

A_natečajni pogoji
B_natečajna naloga
C_natečajne podloge
D_natečajne priloge
Zaključno poročilo

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik ocenjevalne komisije (naročnik):
Gregor Reichenberg, Dipl. Ing. Republika Avstrija, podžupan MOM

Namestnik predsednika ocenjevalne komisije (ZAPS):
Denis Rovan, mag. inž. arh.

Član (naročnik):
dr. Samo Medved, univ. dipl. inž. grad., podžupan MOM

Član (naročnik):
Jelenko Ačanski, univ.dipl.inž.gradb.

Član (IZS):
mag. Boštjan Donša, univ. dipl. gosp. inž.

Namestnik članov (naročnik):
mag. Tomaž Kancler, univ. dipl. inž. arh.

Namestnica članov (IZS):
dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž.

Namestnica članov (ZAPS):
Alenka Padežnik. dipl. inž. kraj.arh.

Poročevalec A:
Klemen Vodnik, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec za konstrukcijo (IZS):
Aleš Berkopec, univ. dipl. inž. grad.

Poročevalec KA:
Robert Gostinčar, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Izvedenec za konstrukcijo/ investicijo (IZS):
Aljoša Klobučar, univ. dipl. inž. grad.

Izvedenka za geotehniko (IZS):
Ksenija Štern, univ. dipl. inž. grad.

Izvedenka za hidrologijo (od 28.9.2022):
mag. Mateja Klaneček, univ. dipl. inž. gradb.

Izvedenec za varstvo narave (od 28.9.2022):
Andrej Grmovšek, univ.dipl.geog.

Izvedenec za varstvo kulturne dediščine (od 28.9.2022):
Miran Krivec, konservatorski svetnik

Skrbnica natečaja:
Dunja Šutanovac, univ. dipl. inž. arh.

So-skrbnik natečaja:
Aljoša Klobučar, univ. dipl. inž. grad.

15. 11. 2022

Vabilo na razstavo, ODOVEDANO

ODOVEDANO

Otvoritev razstave bo v petek, 18.11.2022 ob 10.15 uri, v 1. nadstropju Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor.
Razstava natečajnih rešitev bo na ogled do 25. 11. 2022.

Vljudno vabljeni.

22. 4. 2022

Nov rok oddaje, do 15.9.2022, do 16.00 ure

Rok za oddajo natečajno ponudbene dokumentacije se podaljša in sicer:

natečajno ponudbena dokumentacija mora prispeti najpozneje do četrtka, 15. 9. 2022, do 16.00 ure.

16. 1. 2023

DKOM je zahtevek za revizijo zavrnila

Državna revizijska komisija je dne 16.01.2023 sprejela odločitev o revizijskem zahtevku vlagatelja Ponting, inženirski biro d.o.o., v kateri je zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. DKOM je sprejela sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo s čemer je izid natečaja postal pravnomočen.

DKOM sklep

21. 2. 2023

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 6.3.2023 ob 12.00 uri, v razstavišču Urban, Grajska ulica 7, Maribor.
Razstava natečajnih rešitev bo na ogled do 17. 3. 2023, vsak delovni dan med 9:00 in 15:00, ob sredah med 9:00 in 17:00 uro.

Vljudno vabljeni.

Plakati Mapa

Avtorji:

Fernando Alonso Tuero Architect ETSAC / COAA

Sara Jesihar, mag. inž. arh.

Jaka Zevnik, univ. dipl. inž. grad.

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Matej Kučina, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Rok Avsec, univ. dipl. inž. vod in kom. Inž.

Dominik Klemenčič, mag. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Brv je zasnovana kot trirazponski gredni sistem t.i. obrnjenega Finkovega paličja, z razpetinami 164 m + 117 m + 13 m in z ležišči ter z dilatacijami na krajnih opornikih.

Skladnost s prostorskimi akti in prostorskimi določili natečajne naloge

Objekt se na levi breg priključuje na nadmorski višini 267,51 m.n.v., na desni breg pa na nadmorski višini 262,90 n.m.v. Skupna dolžina premostitve znaša 294,5 m in poteka v premi ter se na bregove priključuje pod pravim kotom. Brv ima na Mariborskem otoku osrednji pilon višine 34,0 m ter 12 podpornih vmesnih vertikalnih tlačnih pilonov višine 10,60 m – 25,60 m. Enakomerna širina brvi 7,85m se ob osrednjem pilonu razširi do 10,25 m. Uporabna širina pretežno znaša 5,90 m. Prekladna konstrukcija pod prometno površino ima višino 1,10 m. Ograja je na obeh straneh višine 1,2 m. Na brvi je enakomeren vzdolžni naklon 1,5%. Varnostna višina nad koto gladine voda s stoletno povratno dobo je več od 1,0 m.

Levi in desni opornik sta od rečne meje oddaljena več kot 3,0 m. Levi del brvi omogoča plovno pot višine več kot 4,5 m. Brv je projektirana v osrednjem delu območja obdelave.

Sodobnost in izvirnost konstrukcijske zasnove, izbira nosilnega sistema in tehnologije gradnje

Natečajni elaborat predstavlja povsem drugačni pristop k podajanju zasnove rešitve brvi čez Mariborski otok. Uporabljena je zasnova brvi z večjim številom nižjih pilonov, ki jih avtorji poimenujejo jambori, s spreminjajočo višino. Zasnova objekta je posebna in zelo zanimiva ter atraktivna na pogled. Bočno sta fiksirana le vrhova krajnih pilonov. Po oceni zasnovane konstrukcije, ta ne nudi zadostne bočne stabilnosti. S statičnega vidika je prednost te variante samo v simetričnosti konstrukcije glede na vzdolžno os, kar pa glede na sistem podpor zbledi ob dolžini konstrukcije in torzijskih obremenitvah. Lastna frekvenca 1,35 Hz je neustrezna zaradi možnosti pojava resonance pri hoji. Projektna rešitev je glede temeljenja najbolj dodelana.

Prostorski, kulturni in naravni kontekst lokacije ter kakovost krajinske ureditve

Konstrukcijska tehnologija premostitevnega objekta vnaša v prostor paličje oz. pilone, ki po merilu in pojavnosti ne presegajo višino gozdnega sestoja na Otoku. Geometrija brvi s skorajda izravnanim vzdolžnim naklonom in tlorisna linearnost delujeta v kontekstu umiritve in ne preglasitve obstoječega konteksta lokacije. Tudi debelina konstrukcije in transparentnost težita k čim manjši pojavnosti v prostoru. Elaborat skuša z novim elementom v prostoru čim manj spreminjati značaj prostora, razmerja med elektrarno in Otokom, ter pretežno sonaraven značaj obrežja. Tovrsten pristop rešuje z enostavno geometrijo, deloma uniformno in neizstopajočo mrežo paličja, sorazmerno minimalističnimi dimenzijami brvi in enostavnosti palete materialov in avtohtono zasaditvijo. V elaboratu je zaznati izpostavljen razmislek o kakovostni vpetosti takšnega premostitvenega objekta v obstoječo krajinsko podobo ureditve, ki jih takšen objekt v takšnem okolju zahteva, naročnik pa pričakuje. V primerjavi z ostalima dvema elaboratoma takšna rešitev bolj subtilno posega v prostor. V elaboratu se prepozna kakovost urbane in krajinske ureditve, izpostavi funkcionalnost, izvirnost zasnove objektov in ureditev odprtega prostora ter podaja najbolj prepričljiv odgovor na prostorski, kulturni in naravni kontekst obravnavane lokacije.

Izbrani materiali, trajnost konstrukcije in racionalnost

Predvidena je jeklena konstrukcija – škatlast nosilec, na katerega so pritrjeni jekleni prečniki, pod vsakim jamborom, ki so iz poliranega nerjavečega jekla. Prečniki so povezani s prednapetimi zategami. Tlak je iz aluminijastih profilov z rebričasto pohodno površino. Jekleni profili ograje so povezani z vrvjo iz nerjavnega jekla. Držalo ograje je v beljenem toplotno obdelanem lesu, pod njim pa je vgrajeno linijsko led svetilo. Pri izboru materialov prevladuje premislek o čimbolj neopazni pojavnosti gradnikov nove brvi v prostoru.

Optimalno vodenje peš povezav in kolesarskega prometa

Kolesarski in peš promet poteka po najkrajši poti čez reko in v položnem vzdolžnem naklonu prometne površine. Kolesarski promet je umeščen na dolvodni strani, s čimer imajo pešci neoviran pogled proti objektu elektrarne. Zaradi nivojev priključnih kot je na desnem bregu projektirana priključna klančina 3,5%v nasipu, na levem bregu pa v vkopu. Na desnem bregu je zasnovano izvennivojsko križanje brvi in obstoječe poti ob reki, s čimer se višinska razlika med levim in desnim bregom skoraj izenači. Zaradi višinsko dvignjenega stika brvi na desnem bregu se nakazuje možnost krajše navezave iz smeri Limbuša na Dravsko kolesarsko pot.

Funkcionalno vodenje kolesarskega in peš prometa je delno ovirano zaradi stika pilonov s površinami brvi, a zaradi izpostavljene izvirnosti zasnove objektov in ureditev odprtega prostora, dosega pričakovanja investitorja. V oblikovnem smislu je sama rešitev dojemljiva kot nekakšen splet, »pajčevina«, ki premošča prehod med levim in desnim bregom reke Drave.

Funkcionalnost in izvirnost zasnove objektov in ureditev odprtega prostora

Zasnova ureditve na bregovih teži k jasni in za obiskovalca prepoznavni ureditvi. Glavni namen je smiselno in s čim manj napora vodenje prometa (pešcev in kolesarjev) v prostoru, ob tem pa je nanizan dodatni program, ki v prostor vnaša tri ureditve oz. razširitve. Na levem bregu je jasno načrtovano križišče poti pred brvjo, ob poti pa je smiselno locirana razgledna ploščad, ki sicer posega v naravno brežino, a hkrati omogoča poglede na elektrarno in Mariborski otok, kot tudi dolvodno. Tudi na desnem bregu zasnova izhaja iz potreb pešcev in kolesarjev po čim lažjih, krajših in jasnih povezavah. Dodaten program je urejen neposredno ob poti. Tretja programska ureditev je razširitev brvi ob osrednjem pilonu proti Elektrarni, kjer so klopi. Predvidena razširitev v obliki tope puščice v smeri proti Elektrarni omogoča več pogledov iz različnih zornih kotov.

Zasnova teži k čim manjšem poseganju v tla a hkrati z razglediščem na levem bregu in izvennivojskim križanjem na desnem bregu dodatno spreminja raščen teren, kar pa ni podrobneje opredeljeno. Ureditev brežin ne podaja sanacije in bioinženirskih ukrepov, podane so avtohtone drevesne vrste za zasaditev. Brv je osvetljena nevsiljivo, le na držalu ograje. Tlorisno linearno oblikovana brv, skoraj izravnan vzdolžni naklon, minimalna osvetlitev, lahka konstrukcija paličja, ki varira po višini in ustvarja dve rahlo konkavno ukrivljeni silhueti v višini gozdnega sestoja ter transparentnost brvi teži k čim manjši pojavnosti v prostoru in skuša brv umestiti v podrejenem položaju ob kulturni spomenik Elektrarna Mariborski otok in naravne prvine (Huzarski skok, Mariborski otok, sklenjen pas sonaravne obvodne zasaditve).

Gospodarnost gradnje, vzdrževanje objektov, opreme, naprav in ureditev

Prikazana rešitev je sicer atraktivna na pogled, vendar je iz konstrukcijskega vidika nedodelana in ima kar nekaj problematičnih mest, ki niso razrešena. Investicijska vrednost je zato v tem pogledu podcenjena.

Gospodarnost izvedbe investicije kot celote

Skupna vrednost investicije znaša 8.344.990,00 evrov

ZAKLJUČEK

Elaborat ponuja rešitev, ki z vidika pojavnosti v prostoru predstavlja najustreznejši odgovor med prispelimi elaborati, a je konstrukcija nedodelana in posledično poraja pomisleke o ustreznosti izvedbe. Zaradi, v poročilu zapisanih kriterijev iz natečajnih pogojev ter postopka žiriranja, je ocenjevalna komisija elaboratu podelila enakovredno zvišano 2. nagrado.

Povzetek izvedenskega mnenja iz konstrukcijsko tehničnega vidika

Konstrukcija predstavlja torzijski nosilec dolžine cca. 300 m, ki je nerazumljivo torzijsko sproščen tudi na vmesni podpori os 2. Izpis lastnih frekvenc kaže na to torzijsko mehkost sistema. Vpetje vmesnega jambora 1 pri pilonu v osi 1 je na mestu ležišč, kar bo povzročalo negativne reakcije na ležišča in posledično izjemno zahtevno in težko izvedljivo (ter cenovno drago) rešitev vpetja

Dispozicijska zasnova (pre)kratkega tretjega polja povzroča prav tako negativne reakcije na ležišča

Prikazana brv je večja od vseh do sedaj izvedenih brvi s tovrstnim konstrukcijskim sistemom. Predvsem je problematična ena linija sredinskih pilonov, ki so previtki in ne nudijo dovolj togosti sistemu v vertikalni smeri. V kolikor je zasnova vpetja pilona os 3 na ležiščih, se pojavlja vprašanje ustreznosti stika kratkih zateg v temelj iz prečnika, ter pomikov vsled temperature.

Višina pilonov 25 m, pri bistveno večji kot na primerljivih brveh, je pri projektirani razpetini podcenjena, kar se pozna na prikazanih notranjih statičnih količinah v prekladi v polju 1.

Prikazana rešitev je sicer atraktivna na pogled, vendar je zelo nedodelana in ima kar nekaj problematičnih mest, ki niso razrešena. Povsem možno je, da bo potrebno zasnovo precej spremeniti, da bi bila nosilno ustrezna. Analiza brvi je izvedena skromno, brez vseh zahtevanih dokazov. Dinamični odziv konstrukcije ni dokazan. Druga lastna vertikalna frekvenca je znotraj neustreznega območja frekvenc (1,25 – 2,3 Hz), prav tako bi po mnenju izvedenca izpis večih frekvenc pokazal, da je nevarno tudi območje bočnega zibanja.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– Preučitev izvedbe s torzijskim vpetjem nosilca tudi na vmesni podpori os 2

– Preučitev ustreznosti izvedbe vpetja vmesnega jambora na mestu ležišč

– Preučitev togosti sredinskih pilonov v vertikalni smeri.

– Rešitev zasnove vpetja pilona v osi 3

– preučitev ustrezne višine pilonov

Povzetek izvedenskega mnenja iz geotehničnega vidika

Elaborat predvideva 4 podpore (levi krajni opornik, sredinska podpora – na otoku, vmesna podpora na desni brežini in krajni opornik) ter dodatno dve sidrni točki v zaledju brvi, skupaj 6 podpor.

Temeljenje je predvideno globoko na uvrtanih pilotih. Iz geotehničnega vidika je tak princip temeljenja ustrezen. Predvidenih je skupno 32 pilotov premera 1,0 m in dolžine 20,0 m. Dolžina pilotov je ustrezna za prevzem tako tlačnih kot nateznih obremenitev, projektna rešitev je glede temeljenja najbolj dodelana.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– potrebno je določiti točno število pilotov na posamezno podporo

– rešiti nejasnosti glede podpiranja brvi na območju jambora na otoku, če uvrtane pilote uporabi tudi za montažo konstrukcije

Povzetek izvedenskega mnenja iz naravovarstvenega vidika

V varstvenem območju varstva narave so načrtovani posegi v obrežno vegetacijo ustrezno minimalni, s čimer nanjo nimajo bistvenega vpliva. Elaborat predlaga diskretno osvetlitev iz ročajev ograje. Iz vidika vpliva brvi na vidne lastnosti naravne vrednote Mariborski otok je elaborat ocenjen kot najbolj primeren, saj najmanj posega v vidno podobo otoka.

Povzetek izvedenskega mnenja iz kulturnovarstvenega vidika

Rešitev ne bo imela neposrednega fizičnega vpliva na kulturno dediščino. Iz vidika varovanja nepremične kulturne dediščine je, v nasprotju z rešitvami z izstopajočo mostno konstrukcijo, ta rešitev ocenjena kot primernejša.

Povzetek izvedenskega mnenja iz vidika urejanja voda in hidrologije

Vsi grajeni deli prekladne konstrukcije so umeščeni nad koto dosega visokih voda.

Rešitev je sprejemljiva tako iz vodarskega oz. hidrološko hidravličnega vidika, kot tudi iz vidika upoštevanja plovnega profila.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– tehnologija gradnje mora v izvedbenem projektu obdelati tudi scenarij nastopa visokih voda,

– projektant naj pri projektiranju upošteva tudi vpliv podnebnih sprememb

Plakati Mapa

Avtorji:

dr. Viktor Markelj, univ. dipl. inž. grad.

Jernej Maher, univ. dipl. inž. grad.

Simon Sever, dipl. inž. grad.

mag. Peter Gabrijelič, univ. dipl. inž. arh.

Maša Čelebić, mag. inž. arh.

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Mihael Kolbl, študent gradbeništva

Insert iz poročila komisije:

Brv je zasnovana kot viseča konstrukcija z zakrivljeno osjo z enim razpononom dolžine 312 m, kjer je nosilni kabel podprt s pilonom višina 59 m, prekladna konstrukcija brvi pa je z vešalkami obešena na glavni kabel.

Skladnost s prostorskimi akti in prostorskimi določili natečajne naloge

Objekt se na levi breg priključuje na nadmorski višini 269,09 m.n.v., na desni breg pa na nadmorski višini 259,70 n.m.v. Pilon višine 59,7 m je na umeščen na robu Mariborskega otoka. Skupna dolžina premostitve znaša 312 m in poteka v zaokrožitvi. Širina brvi je enakomerna in znaša 5,4 m, pri čemer je uporabna svetla širina brvi 4,0 m. Prekladna konstrukcija je višine 2,2 m. Ograja je višine 1,3 m. Na brvi je enakomeren vzdolžni naklon 3,0%. Varnostna višina nad koto gladine voda s stoletno povratno dobo je več od 1,0 m. Levi opornik je od rečne meje oddaljen več kot 3,0 m, desni je umeščen na trimetrsko mejo odmika. Levi del brvi omogoča plovno pot višina več kot 4,5 m.

Brv je projektirana v celotni širini območja dovoljenega posega. Krajna opornika sta na vzhodnem robu območja, prekladni del sega do roba na zahodni strani. Pilon je v osrednjem delu območja obdelave.

Sodobnost in izvirnost konstrukcijske zasnove, izbira nosilnega sistema in tehnologije gradnje

Natečajna rešitev, ki je izrazito prepoznavna kot premostitveni objekt, brv, zasnovan kot viseča konstrukcija z zakrivljeno osjo z enim razponom. Krožno zasnovana prekladna konstrukcija visi na ekscentričnih vešalkah, ki se pripenjajo na dve glavni jeklenici, le-ti pa se navezujeta na osrednji pilon na Mariborskem otoku. Pohodna greda je elastično vpeta v oba krajna opornika, tako da je to integralna konstrukcija brez ležišč in dilatacij, kar je možno zaradi zakrivljenosti konstrukcije brvi. Statična zasnova je ustrezna in ni pričakovati skritih problemov, upoštevan je tudi prevzem horizontalnih obtežb sidranja glavnega nosilnega kabla na bregovih. Izbran sistem tlorisno ukrivljene viseče vrvi, na enem paraboličnem nosilnem kablu, je dober in ustrezen nosilni sistem za premagovanje takih razpetin. Brv bo v svetovnem merilu med največjimi zgrajenimi brvmi takega sistema. Predložen elaborat vsebuje vse potrebne prikaze, dokaze in analize in dodelan do te mere, da omogoča izvedbo brv skoraj identično prikazani. Premostitev je sodobna in atraktivno inženirsko rešitev, s katere se bo odpiral lep razgled na še eno veličastno inženirsko stvaritev (elektrarno). Zasnova objekta je izrazito atraktivna in utemeljena, zanimiva tudi zaradi nekoliko večje dolžine, zaradi ukrivljenosti.

Prostorski, kulturni in naravni kontekst lokacije ter kakovost krajinske ureditve

Brv ima izrazite oblikovne in dimenzijsko izstopajoče lastnosti. Geometrija in oblikovni besednjak, ki ne išče skladnosti oz. ravnotežja v posnemanju, prilagajanju, temveč v vnašanju nove oblike in dimenzije v prostor. Natečajna rešitev, med vsemi prispelimi, predstavlja največji oziroma najbolj izstopajoč poseg. Prostorska struktura zaradi nagnjenega pilona in prostorske mreže jeklenic, vešalk in polkrožnega poteka daje izrazito plastičnost in opaznost, ki v celoti nadvlada prostor. Oblika brvi podaja dva močna geometrijska poudarka, ki ne sledita obstoječim razmerjem, oblikam, linijam v prostoru. Pilon kot izrazit vertikalen poudarek, je viden daleč naokoli. Viseča brv polkrožne geometrijske oblike z merilom in obliko stoji v kontrastu z drobno členjeno strukturo naravnih prvin. Brv ne teži k skladnosti in ravnovesju z obstoječimi elementi v prostoru, niti se jim ne podreja, temveč jih s svojimi presežki nadvlada in ustvarja nov prepoznavni element v prostoru. Osrednji pilon presega višino drevesnega sestoja na otoku in je v zgornjem delu viden od daleč. Zaradi ukrivljenosti brvi se stični točki z brežino prestavita nekoliko bolj dolvodno. Opisana konstrukcijska rešitev prinaša potrebo po večji prostorski pojavnosti v ta občutljivi prostor, zaradi tega tudi ne podaja prepričljiv odgovor na prostorski, kulturni in naravni kontekst lokacije.

Izbrani materiali, trajnost konstrukcije in racionalnost

Temeljenje s podporno konstrukcijo in pilonom je predvideno v armiranem betonu. Nosilna greda je varjena iz konstrukcijskega, kabli in vešalke pa so iz visokovrednega jekla. Površina na brvi je predvidena v lesu za pešce ter v epoksi tlaku s peščenim posipom za kolesarje, ograja pa iz jekla v kombinaciji z lesom. Predvidena je prevladujoča svetlo siva barva, kar brv ga dodatno poudari. Izbor materialov je ustrezen glede na izbrani konstrukcijski sistem, manj ustrezen pa z vidika prilagajanja naravnemu in grajenemu kontekstu lokacije.

Optimalno vodenje peš povezav in kolesarskega prometa

Brv je oblikovana kot izrazita prometna povezava za pešce in kolesarje. Oblikovanje polkrožne poti ustvarja zvezen prehod načrtovane Dravske promenade preko reke, hkrati pa s tem nekoliko podaljša pot preko reke, s čimer doseže ustrezen vzdolžni naklon za kolesarski promet.

Širina brvi je konstantna, ustreza minimalno potrebni. Kolesarski promet poteka je ločen od prometa pešcev, kar je poudarjeno z različno talno površino. Vzdolžna preglednost pri vodenju kolesarjev v notranjosti krivine je lahko za manj ugodna, saj grajeni elementi (parapet, vešalke) zakrivajo pogled na izhod iz brvi. Na sami brvi ni predvidenega počivališča oz. razgledišča za opazovanje naravnih in kulturnih prvin. Se pa zaradi ukrivljenosti mostne konstrukcije spreminja zorni kot uporabnika, kar omogoča več pogledov iz različnih smeri. Obenem tlorisna postavitev polkrožne brvi nad reko deluje deloma kot razgledišče na kvalitete v prostoru, predvsem na redke in težko dostopne vedute na jez elektrarne Mariborski otok.

Funkcionalnost in izvirnost zasnove objektov in ureditev odprtega prostora

Sama brv skuša ustvariti zvezen prehod načrtovane Dravske promenade preko reke in ne dodaja dosti programa oz. ureditvenih prvin na obe obrežji. Na levem bregu je načrtovan manjši linearni prostor za počitek pri prehodu brvi čez Dravo, v nadaljevanju pri Huzarskem skoku pa manjše terasno razgledišče, ki je odmaknjeno od promenade. Manjša ureditev prostora za počitek je načrtovana tudi na desnem bregu. Krožna brv se zaradi svoje oblike bočno priključi na bregova reke kar posledično poveča območje posega v raščen teren. Kljub temu omogoča ustrezno reševanje stika mostne konstrukcije z obema bregovoma in s tem povezanih ureditev ter navezavo na ureditev Dravske promenade. Sami stiki v oblikovanju in kakovostni krajinski ureditve ne izstopajo, so podrejeni konstrukcijski rešitvi.

Gospodarnost gradnje, vzdrževanje objektov, opreme, naprav in ureditev

Glede na ugotovitve pri posameznih rešitvah, je investicijska ocena elaborata št. 3 najbližje dejansko potrebnim stroškom za izgradnjo.

Gospodarnost izvedbe investicije kot celote

Skupna vrednost investicije znaša 7.158.516,00 evrov.

ZAKLJUČEK

Elaborat je izredno kvalitetno strokovno dodelan in hkrati ponudi atraktivno obliko, ki pa ima, v naravnem in grajenem okolju, izrazito prevladujočo pojavnost. Zaradi, v poročilu zapisanih kriterijev iz natečajnih pogojev ter postopka žiriranja, je ocenjevalna komisija elaboratu podelila enakovredno zvišano 2. nagrado.

Povzetek izvedenskega mnenja iz konstrukcijsko tehničnega vidika

Izbran sistem tlorisno ukrivljene viseče vrvi, na enem paraboličnem nosilnem kablu, je dober in ustrezen nosilni sistem za premagovanje takih razpetin. Brv bo v svetovnem merilu med največjimi zgrajenimi brvmi takega sistema. Tlorisna zakrivljenost je odlična rešitev odlaganja (vpenjanja) preklade v krajne opornike, hkrati pa povečuje torzijsko togost in prostorsko uravnotežuje sistem, ter zvezno vodi kolesarski promet na prehodu iz objekta na nasip, brez ustvarjanja konfliktnih točk. Brv zato ne potrebuje ležišč in dilatacij, s čimer se bistveno poenostavi in poceni njeno vzdrževanje v eksploataciji.

Povzetek izvedenskega mnenja iz geotehničnega vidika

Elaborat predvideva za podporne konstrukcije globoko temeljenje na uvrtanih pilotih. Iz geotehničnega vidika je tak princip temeljenja ustrezen. Predvienih je skupno 22 pilotov premera 1,5 m in dolžine 11,0 m oz. 18m v kombinaciji z geotehničnimi sidri. Piloti sredinske podpore (pilon) so predvidoma prekratki. Za geotehnična sidra krajnih opornikov je predvideno, da bodo z veznim delom segala v lapor. V nasprotnem primeru (krajni opornik na desnem delu) bodo potrebna »jet – grouting sidra. Zabiti jekleni profili so predvideni za začasne podpore, a takšna rešitev, zaradi lapornate podlage, ni zanesljiva.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– rešiti nejasnosti glede izvedbe geotehničnih sider

– preučiti dolžino pilotov predvsem na sredinski podpori

– preučiti možnost predlaganega sistema začasnih podpor

Povzetek izvedenskega mnenja iz naravovarstvenega vidika

V varstvenem območju varstva narave so načrtovani posegi v obrežno vegetacijo ustrezno minimalni, s čimer nanjo nimajo bistvenega vpliva. Elaborat predlaga diskretno osvetlitev iz ročajev ograje.

Povzetek izvedenskega mnenja iz kulturnovarstvenega vidika

Rešitev ne bo imela neposrednega fizičnega vpliva na kulturno dediščino. Iz vidika varovanja nepremične kulturne dediščine pa je zaradi z izstopajočega elementa mostne konstrukcije – pilona manj primerna. Negativen vpliv vertikalnih poudarkov bo vplival predvsem na pojavnost HE Brestrnica tako iz vzhodne, kot iz zahodne smeri.

Povzetek izvedenskega mnenja iz vidika urejanja voda in hidrologije

Vsi grajeni deli prekladne konstrukcije so umeščeni nad koto dosega visokih voda.

Rešitev je sprejemljiva tako iz vodarskega, oz. hidrološko hidravličnega vidika, kot tudi iz vidika upoštevanja plovnega profila.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– tehnologija gradnje mora v izvedbenem projektu obdelati tudi scenarij nastopa visokih voda,

– projektant naj pri projektiranju upošteva tudi vpliv podnebnih sprememb

Plakati Mapa

Avtorji:

Vito Boševski, mag. inž. arh.

Zoran Boševski, dipl. ing. arh.

Mr.sc. Nijaz Mujkanović, dipl. ing. grad.

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Izv.prof.dr.sc. Anđelko Vlašić, dipl. ing. građ.

Gordana Hrelja Kovačević, mag. ing. aedif.

Tatjana Uzelac, dipl. ing. građ.

Ratko Selihar, mag. ing. tr.

Ariana Modesto, mag. ing. prosp. arh.

Doroteja Matić, univ. bacc. prosp.arh.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev predvideva brv z enim pilonom in dvema neenakima odprtinama dolžin 185 in 115 m, premoščenima s poševnimi zategami s skupno šestimi pari enostransko pritrjenih poševnih vešalk.

Skladnost s prostorskimi akti in prostorskimi določili natečajne naloge

Objekt se na levi breg priključuje na nadmorski višini 270,00 m.n.v., na desni breg pa na nadmorski višini 260,20. Pilon višine 62,8 m je na umeščen na robu Mariborskega otoka na nadmorski višini 256,20 m.n.v.

Skupna dolžina premostitve znaša 297,7 in ima dva, pri pilonu zalomljena linearna kraka pod kotom 8°. Širina brvi znaša 5,6 m na obeh bregovih ter 7,3 ob pilonu. Uporabna širina brvi je spremenljiva in znaša med 4,5 m in 6,2 m. Prekladna konstrukcija je višine 2,0 m, na kateri je ograja višine ograje 1,4 m. Na brvi je enakomeren vzdolžni naklon 3,4%. Minimalna razdalja do kote voda s stoletno povratno dobo znaša 1,2 m ali več. Levi in desni opornik sta od rečne meje oddaljena več kot 3,0 m. Levi del brvi omogoča plovno pot višina več kot 4,5 m

Brv je projektirana v osrednjem delu predvidenega območja obdelave.

Sodobnost in izvirnost konstrukcijske zasnove, izbira nosilnega sistema in tehnologije gradnje

Avtorji natečajnega elaborata so izbrali rešitev, ki s poudarjenim pilonom in ekscentrično obešeno brvjo, neizbežno predstavlja dominantno pojavnost v območju prečenja reke.

Zasnova objekta je statično možna, v prečni smeri je glavna nosilna razponska konstrukcija obremenjena enostransko, kar povzroča velike torzijske momente in zahteva obešanje preklade izven osi težišča. To povzroča dvojno torzijo v isti smeri – lastna teža in koristna obremenitev vrtita istosučno. Boljša bi bila izvedba z drugačnim vpenjanjem preklade, v ali bližje strižnega središča prereza. S tem bi se projektant izognil močni torziji že vsled lastne teže objekta.

V nadaljnji natančnejši analizi lahko nastopi problem zaradi izredno velikih nesimetrično obremenjenih temeljev podpor. Začasne vmesne podpore so omenjene ni pa razvidno kako bodo temeljene. Predlagana brv je možna in izvedljiva z nekaj spremembami, ki bodo imele bolj ali manj velik vpliv na dispozicijsko zasnovo brvi. Spremeniti bi bilo potrebno vpenjanje zateg na glavni nosilec, da se zmanjšajo velike torzijske obremenitve.

Prikazana tehnologija gradnje je pomanjkljiva, saj bodo za izvedljivost takšne rešitve najverjetneje potrebne tudi vmesne začasne podpore. Predlagana brv predstavlja sodoben, a predvidljiv izbor konstrukcijske zasnove. Izbira nosilnega sistema je ustrezna z določenimi korekcijami.

Prostorski, kulturni in naravni kontekst lokacije ter kakovost krajinske ureditve

Brv je zasnovana kot izraziti vertikalni označevalec prostora, ki presega višino drevesnega sestoja na Otoku in obeh bregovih. S tem izstopa iz krajinsko kompleksnega območja, vizualno izpostavljenih naravnih prvin (Huzarski skok in Mariborski otok) in kulturne krajine s poudarkom na kulturnem spomeniku Jez-Hidroelektrarna Mariborski otok. Brv ima v pogledu nesimetrično obliko in nagnjeno prekladno konstrukcijo, ki ne sledi obstoječim linijam, poudarkom in razmerjem v prostoru. Pilon in del zateg je opazen iz širše okolice tako podnevi kot tudi ponoči. Zaradi obstoječe goste vegetacije ob reki vedutni pogledi proti ureditvenemu območju ne bi primerno izkazovali celotne kompozicije brvi, saj bi bil zgornji del pilona viden od daleč, ne da bi zares videli celotno brv.

Elaborat z rešitvijo brvi in pripadajočih ureditev na levem in desnem bregu vnaša nov element v prostor, ki izstopa tako po dimenzijah, pojavnosti in geometriji. Kljub načelnim izhodiščem elaborat izkazuje določene pomanjkljivosti pri sonaravnih ureditvah in materialni pojavnosti.

Izbrani materiali, trajnost konstrukcije in racionalnost

Osnovni material premostitvenega objekta je jeklo. Podnice kolesarske steze so iz inox mreže z vgrajenim odvodnim sistemom v sredini. Pešpot je načrtovana kot sistem na osnovi RHD reaktivnih smol, kompozitni material, UV stabilen, z naravno barvo agregata. Protikorozijska zaščita je predlagana v svetli mat barvi. Pešpot je zasnovana iz kompozitnega materiala – reaktivnih smol. Izbor materialov je ustrezen glede na izbrani konstrukcijski sistem, manj ustrezen pa z vidika prilagajanja naravnemu in grajenemu kontekstu lokacije.

Optimalno vodenje peš povezav in kolesarskega prometa

Brv se na oba bregova priključuje pod pravim kotom na približno obstoječih kotah terena. Dostopi na brv so smiselni in ne predstavljajo večje konfliktne točke. Vodenje kolesarskega prometa in peš prometa na brvi je ločeno, pri čemer poteka kolesarski promet na zunanji strani, s čimer so pešcem moteni kvalitetni razgledi proti objektu hidroelektrarne in bi zato lahko prihajalo do konfliktov pri uporabi.

Smiselno bi bilo načrtovati pešpot na delu brvi, kjer se odpira direkten pogled na jez, kolesarsko stezo, kjer je tranzit hitrejši in večji, pa na vzhodni strani brvi, kjer je direkten pogled na Mariborski otok.

Ustreznost vodenja kolesarskega prometa po brvi je zaradi velikega vzdolžnega naklona vprašljiva.

Funkcionalnost in izvirnost zasnove objektov in ureditev odprtega prostora

Zasnova teži k čim manjšem poseganju v raščen teren a hkrati z zasnovo in programom na brežinah obeh bregov dodatno spreminja morfologijo. Ureditev brežin ne podaja sanacije in bioinženirskih ukrepov. Večji vstopni plato z razglediščem na levem bregu izkorišča obstoječi skoraj raven teren, hkrati pa dodaja razgledišče na brežini v zaledju, kar predstavlja dodaten poseg v raščen teren. Lokacija je vprašljiva, saj vidljivost zaradi drevesne vegetacije ni optimalna. Ureditev na desnem bregu z odmikom ureditve od nabrežine omogoča lažji sestop in oblikuje prostor za posedanje, hkrati pa tudi tu posega v raščen teren. Počivališče oz. razgledišče, umeščeno na sredino brvi, omogoča univerzalne poglede na obe strani brvi, a obenem veliko izpostavljenost počivališča tranzitnim tokovom. Osvetljenost brvi je moteča z vidika varstva narave v nočnem času, saj je predvidena v držaju ograje, na jeklenicah in na pilonu. Takšna osvetlitev je z vidika pojavnosti v prostoru v nočnem času manj primerna, saj struktura »lebdi« brez zaznave konteksta postavitve. V kriterijalni ustreznosti umestitve in oblikovanja stika mostne konstrukcije z obema bregovoma in s tem povezanih ureditev ni zaznati oblikovalskih in ureditvenih presežkov, posledično pa pomanjkanje kakovostne urbane in krajinske ureditve, ki jih takšen objekt v takšnem okolju zahteva, naročnik pa pričakuje. Zato rešitev zgolj formalno izpolnjuje arhitekturne, oblikovalske in krajinsko-arhitekturne programske zahteve naročnika in iz tega vidika ne da dovolj prepričljiv odgovor na prostorski, kulturni in naravni kontekst te posebne lokacije.

Gospodarnost gradnje, vzdrževanje objektov, opreme, naprav in ureditev

Po mnenju komisije je investicijska vrednost podcenjena, saj ne upošteva določene posege v času gradnje, postavlja se tudi vprašanje večjega stroška vzdrževanja.

Gospodarnost izvedbe investicije kot celote

Skupna vrednost investicije znaša 8.027.680,00 evrov

ZAKLJUČEK

Elaborat sicer ponudi odgovor na večino določil natečajne naloge, a je hkrati zasnova brvi izstopajoča v pojavnosti ter nekoliko pomanjkljivo konstrukcijsko rešena. Na podlagi v poročilu zapisanih kriterijev iz natečajnih pogojev ter postopka žiriranja, ocenjevalna komisija elaboratu podeljuje 3. nagrado.

Povzetek izvedenskega mnenja iz konstrukcijsko tehničnega vidika

Brv je s konstrukcijskega vidika relativno solidno zasnovana in izvedljiva z upoštevanjem nekaterih sprememb. Obešanje preklade je namreč izven osi težišča povzroča dvojno torzijo v isti smeri.

Spremembe bodo imele določen vpliv na dispozicijsko zasnovo brvi ter spremembo predvidenih dimenzij njenih gradnikov, saj bi bilo verjetno potrebno spremeniti vpenjanje zateg na glavni nosilec, da se zmanjšajo velike torzijske obremenitve. Rešitev nateznega ležišča je ocenjena kot manj primerna, saj otežuje njegovo servisiranje, hkrati pa s precej velikimi dilatacijami pomeni več stroškov v fazi vzdrževanja in eksploatacije brvi.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– preučiti in morebiti preprojektirati način vpenjanja preklade, na način, da je bližje strižnega središča prereza. S tem bi se projektant izognil močni torziji že vsled lastne teže objekta.

– Preučitev dodatnega tlačnega ležišča, ki ga zahtevajo velike torzijske obremenitve.

Povzetek izvedenskega mnenja iz geotehničnega vidika

Elaborat predvideva za podporne konstrukcije globoko temeljenje na uvrtanih pilotih. Iz geotehničnega vidika je tak princip temeljenja ustrezen. Predvidenih je skupno 16 pilotov premera 1,5 m in dolžine 12,0 m. V opornikih bodo zaradi torzije razponskega nosilca nastale velike natezne sile. Dolžina pilotov je, glede na ocenjeno debelino proda na otoku in pričakovane natezne obremenitve, ocenjena kot nezadostna. Ker na kopnem iz plovila izvedba pilotov ni mogoča, bodo zato verjetno potrebni dodatnih nasipi oz. dostopne poti.

Varovanje gradbene jame je predvideno z zagatnicami. Temeljenje začasnih vmesih podpor, ki bodo verjetno potrebne za čas gradnje, ni razvidno.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– rešiti nejasnosti glede izvedbe temeljenja

– preučiti dolžino pilotov predvsem na sredinski podpori

Povzetek izvedenskega mnenja iz naravovarstvenega vidika

V varstvenem območju varstva narave so načrtovani posegi v obrežno vegetacijo ustrezno minimalni, s čimer nanjo nimajo bistvenega vpliva. Elaborat predlaga reflektorsko osvetlitev iz osrednega pilona, kar bi lahko imelo bistven vpliv na zavarovane prostoživeče vrste, zato taka rešitev, z naravovarstvenega vidika, ni primerna.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– zasnovati diskretnejšo umetno osvetlitev brvi.

Povzetek izvedenskega mnenja iz kulturnovarstvenega vidika

Natečajna rešitev predlaga izvedbo v obliki t.i. harfe, z osrednjim pilonom visokim 67 m, osvetljenim v nočnem času. Rešitev ne bo imela neposrednega fizičnega vpliva na kulturno dediščino. Iz vidika varovanja nepremične kulturne dediščine pa je, zaradi z izstopajočega elementa mostne konstrukcije – pilona, manj primerna. Negativen vpliv vertikalnih poudarkov bo vplival predvsem na pojavnost HE Brestrnica tako iz vzhodne, kot iz zahodne smeri.

Povzetek izvedenskega mnenja iz vidika urejanja voda in hidrologije

Vsi grajeni deli prekladne konstrukcije so umeščeni nad koto dosega visokih voda.

Rešitev je sprejemljiva tako iz vodarskega, oz. hidrološko hidravličnega vidika, kot tudi iz vidika upoštevanja plovnega profila.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– tehnologija gradnje mora v izvedbenem projektu obdelati tudi scenarij nastopa visokih voda,

– projektant naj pri projektiranju upošteva tudi vpliv podnebnih sprememb.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

NOVA BRV ČEZ MARIBORSKI OTOK

natečaji

Predmet projektnega natečaja

DOKUMENTACIJA

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo, ODOVEDANO

Nov rok oddaje, do 15.9.2022, do 16.00 ure

DKOM je zahtevek za revizijo zavrnila

Vabilo na razstavo

2.enakovredna nagrada: AS234, delovna številka: 2

Avtorji:

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Insert iz poročila komisije:

2.enakovredna nagrada: 65BO1, delovna številka: 3

Avtorji:

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Insert iz poročila komisije:

3.nagrada: 67275, delovna številka: 1

Avtorji:

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Insert iz poročila komisije:

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

zaps je članica

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

DOKUMENTACIJA

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo, ODOVEDANO

Nov rok oddaje, do 15.9.2022, do 16.00 ure

DKOM je zahtevek za revizijo zavrnila

Vabilo na razstavo

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK