NOVA BRV ČEZ MARIBORSKI OTOK

Natečaj

Novice
Natečaji
Izobraževanja
Dogodki
- napoved dogodkov
- arhiv dogodkov

2. enakovredna nagrada
3. nagrada

Predmet projektnega natečaja

Predmet natečaja: Javni, projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za projekt nova brv čez Mariborski otok.

Predmet projektnega natečaja je oblikovno konstrukcijska rešitev z oceno vrednosti investicije premostitvenega objekta čez Mariborski otok (reko Dravo).

Naročnik: Mestna občina Maribor, v sodelovanju z ZAPS in IZS.
Rok oddaje: 15. 9. 2022
Povezava na Portal JN

Podatki o nagradnem skladu, priznanjih in odškodninah:
1. nagrada 8.000 EUR
2. nagrada 6.400 EUR
3. nagrada 4.800 EUR
tri priznanja po 2.400 EUR
deset odškodnin po 1.000 EUR

Skupni znesek nagradnega sklada je: 26.400 EUR.
Skupni znesek odškodninskega sklada je: 10.000 EUR.
V primeru, da bo podeljenih več kot 10 odškodnin, se znesek posamezne odškodnine ustrezno zniža.
Vsi navedeni zneski so v bruto bruto vrednostih.

Dodatne informacije in vprašanja
Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju lahko ponudniki posredujejo vprašanja preko Portala javnih naročil tako, da izberejo možnost “Pošlji vprašanje naročniku”. Naročnik bo odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil v skladu z določenimi roki.

DOKUMENTACIJA

A_natečajni pogoji
B_natečajna naloga
C_natečajne podloge
D_natečajne priloge
Zaključno poročilo

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik ocenjevalne komisije (naročnik):
Gregor Reichenberg, Dipl. Ing. Republika Avstrija, podžupan MOM

Namestnik predsednika ocenjevalne komisije (ZAPS):
Denis Rovan, mag. inž. arh.

Član (naročnik):
dr. Samo Medved, univ. dipl. inž. grad., podžupan MOM

Član (naročnik):
Jelenko Ačanski, univ.dipl.inž.gradb.

Član (IZS):
mag. Boštjan Donša, univ. dipl. gosp. inž.

Namestnik članov (naročnik):
mag. Tomaž Kancler, univ. dipl. inž. arh.

Namestnica članov (IZS):
dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž.

Namestnica članov (ZAPS):
Alenka Padežnik. dipl. inž. kraj.arh.

Poročevalec A:
Klemen Vodnik, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec za konstrukcijo (IZS):
Aleš Berkopec, univ. dipl. inž. grad.

Poročevalec KA:
Robert Gostinčar, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Izvedenec za konstrukcijo/ investicijo (IZS):
Aljoša Klobučar, univ. dipl. inž. grad.

Izvedenka za geotehniko (IZS):
Ksenija Štern, univ. dipl. inž. grad.

Izvedenka za hidrologijo (od 28.9.2022):
mag. Mateja Klaneček, univ. dipl. inž. gradb.

Izvedenec za varstvo narave (od 28.9.2022):
Andrej Grmovšek, univ.dipl.geog.

Izvedenec za varstvo kulturne dediščine (od 28.9.2022):
Miran Krivec, konservatorski svetnik

Skrbnica natečaja:
Dunja Šutanovac, univ. dipl. inž. arh.

So-skrbnik natečaja:
Aljoša Klobučar, univ. dipl. inž. grad.

15. 11. 2022

Vabilo na razstavo, ODOVEDANO

ODOVEDANO

Otvoritev razstave bo v petek, 18.11.2022 ob 10.15 uri, v 1. nadstropju Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor.
Razstava natečajnih rešitev bo na ogled do 25. 11. 2022.

Vljudno vabljeni.

22. 4. 2022

Nov rok oddaje, do 15.9.2022, do 16.00 ure

Rok za oddajo natečajno ponudbene dokumentacije se podaljša in sicer:

natečajno ponudbena dokumentacija mora prispeti najpozneje do četrtka, 15. 9. 2022, do 16.00 ure.

16. 1. 2023

DKOM je zahtevek za revizijo zavrnila

Državna revizijska komisija je dne 16.01.2023 sprejela odločitev o revizijskem zahtevku vlagatelja Ponting, inženirski biro d.o.o., v kateri je zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. DKOM je sprejela sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo s čemer je izid natečaja postal pravnomočen.

DKOM sklep

21. 2. 2023

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 6.3.2023 ob 12.00 uri, v razstavišču Urban, Grajska ulica 7, Maribor.
Razstava natečajnih rešitev bo na ogled do 17. 3. 2023, vsak delovni dan med 9:00 in 15:00, ob sredah med 9:00 in 17:00 uro.

Vljudno vabljeni.

1/1

prijava

error message

Event error

Prijavite se

2.enakovredna nagrada: AS234, delovna številka: 2

1/5

2/5

3/5

4/5

5/5

Plakati Mapa

Avtorji:

Fernando Alonso Tuero Architect ETSAC / COAA

Sara Jesihar, mag. inž. arh.

Jaka Zevnik, univ. dipl. inž. grad.

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Matej Kučina, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Rok Avsec, univ. dipl. inž. vod in kom. Inž.

Dominik Klemenčič, mag. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Brv je zasnovana kot trirazponski gredni sistem t.i. obrnjenega Finkovega paličja, z razpetinami 164 m + 117 m + 13 m in z ležišči ter z dilatacijami na krajnih opornikih.

Skladnost s prostorskimi akti in prostorskimi določili natečajne naloge

Objekt se na levi breg priključuje na nadmorski višini 267,51 m.n.v., na desni breg pa na nadmorski višini 262,90 n.m.v. Skupna dolžina premostitve znaša 294,5 m in poteka v premi ter se na bregove priključuje pod pravim kotom. Brv ima na Mariborskem otoku osrednji pilon višine 34,0 m ter 12 podpornih vmesnih vertikalnih tlačnih pilonov višine 10,60 m – 25,60 m. Enakomerna širina brvi 7,85m se ob osrednjem pilonu razširi do 10,25 m. Uporabna širina pretežno znaša 5,90 m. Prekladna konstrukcija pod prometno površino ima višino 1,10 m. Ograja je na obeh straneh višine 1,2 m. Na brvi je enakomeren vzdolžni naklon 1,5%. Varnostna višina nad koto gladine voda s stoletno povratno dobo je več od 1,0 m.

Levi in desni opornik sta od rečne meje oddaljena več kot 3,0 m. Levi del brvi omogoča plovno pot višine več kot 4,5 m. Brv je projektirana v osrednjem delu območja obdelave.

Sodobnost in izvirnost konstrukcijske zasnove, izbira nosilnega sistema in tehnologije gradnje

Natečajni elaborat predstavlja povsem drugačni pristop k podajanju zasnove rešitve brvi čez Mariborski otok. Uporabljena je zasnova brvi z večjim številom nižjih pilonov, ki jih avtorji poimenujejo jambori, s spreminjajočo višino. Zasnova objekta je posebna in zelo zanimiva ter atraktivna na pogled. Bočno sta fiksirana le vrhova krajnih pilonov. Po oceni zasnovane konstrukcije, ta ne nudi zadostne bočne stabilnosti. S statičnega vidika je prednost te variante samo v simetričnosti konstrukcije glede na vzdolžno os, kar pa glede na sistem podpor zbledi ob dolžini konstrukcije in torzijskih obremenitvah. Lastna frekvenca 1,35 Hz je neustrezna zaradi možnosti pojava resonance pri hoji. Projektna rešitev je glede temeljenja najbolj dodelana.

Prostorski, kulturni in naravni kontekst lokacije ter kakovost krajinske ureditve

Konstrukcijska tehnologija premostitevnega objekta vnaša v prostor paličje oz. pilone, ki po merilu in pojavnosti ne presegajo višino gozdnega sestoja na Otoku. Geometrija brvi s skorajda izravnanim vzdolžnim naklonom in tlorisna linearnost delujeta v kontekstu umiritve in ne preglasitve obstoječega konteksta lokacije. Tudi debelina konstrukcije in transparentnost težita k čim manjši pojavnosti v prostoru. Elaborat skuša z novim elementom v prostoru čim manj spreminjati značaj prostora, razmerja med elektrarno in Otokom, ter pretežno sonaraven značaj obrežja. Tovrsten pristop rešuje z enostavno geometrijo, deloma uniformno in neizstopajočo mrežo paličja, sorazmerno minimalističnimi dimenzijami brvi in enostavnosti palete materialov in avtohtono zasaditvijo. V elaboratu je zaznati izpostavljen razmislek o kakovostni vpetosti takšnega premostitvenega objekta v obstoječo krajinsko podobo ureditve, ki jih takšen objekt v takšnem okolju zahteva, naročnik pa pričakuje. V primerjavi z ostalima dvema elaboratoma takšna rešitev bolj subtilno posega v prostor. V elaboratu se prepozna kakovost urbane in krajinske ureditve, izpostavi funkcionalnost, izvirnost zasnove objektov in ureditev odprtega prostora ter podaja najbolj prepričljiv odgovor na prostorski, kulturni in naravni kontekst obravnavane lokacije.

Izbrani materiali, trajnost konstrukcije in racionalnost

Predvidena je jeklena konstrukcija – škatlast nosilec, na katerega so pritrjeni jekleni prečniki, pod vsakim jamborom, ki so iz poliranega nerjavečega jekla. Prečniki so povezani s prednapetimi zategami. Tlak je iz aluminijastih profilov z rebričasto pohodno površino. Jekleni profili ograje so povezani z vrvjo iz nerjavnega jekla. Držalo ograje je v beljenem toplotno obdelanem lesu, pod njim pa je vgrajeno linijsko led svetilo. Pri izboru materialov prevladuje premislek o čimbolj neopazni pojavnosti gradnikov nove brvi v prostoru.

Optimalno vodenje peš povezav in kolesarskega prometa

Kolesarski in peš promet poteka po najkrajši poti čez reko in v položnem vzdolžnem naklonu prometne površine. Kolesarski promet je umeščen na dolvodni strani, s čimer imajo pešci neoviran pogled proti objektu elektrarne. Zaradi nivojev priključnih kot je na desnem bregu projektirana priključna klančina 3,5%v nasipu, na levem bregu pa v vkopu. Na desnem bregu je zasnovano izvennivojsko križanje brvi in obstoječe poti ob reki, s čimer se višinska razlika med levim in desnim bregom skoraj izenači. Zaradi višinsko dvignjenega stika brvi na desnem bregu se nakazuje možnost krajše navezave iz smeri Limbuša na Dravsko kolesarsko pot.

Funkcionalno vodenje kolesarskega in peš prometa je delno ovirano zaradi stika pilonov s površinami brvi, a zaradi izpostavljene izvirnosti zasnove objektov in ureditev odprtega prostora, dosega pričakovanja investitorja. V oblikovnem smislu je sama rešitev dojemljiva kot nekakšen splet, »pajčevina«, ki premošča prehod med levim in desnim bregom reke Drave.

Funkcionalnost in izvirnost zasnove objektov in ureditev odprtega prostora

Zasnova ureditve na bregovih teži k jasni in za obiskovalca prepoznavni ureditvi. Glavni namen je smiselno in s čim manj napora vodenje prometa (pešcev in kolesarjev) v prostoru, ob tem pa je nanizan dodatni program, ki v prostor vnaša tri ureditve oz. razširitve. Na levem bregu je jasno načrtovano križišče poti pred brvjo, ob poti pa je smiselno locirana razgledna ploščad, ki sicer posega v naravno brežino, a hkrati omogoča poglede na elektrarno in Mariborski otok, kot tudi dolvodno. Tudi na desnem bregu zasnova izhaja iz potreb pešcev in kolesarjev po čim lažjih, krajših in jasnih povezavah. Dodaten program je urejen neposredno ob poti. Tretja programska ureditev je razširitev brvi ob osrednjem pilonu proti Elektrarni, kjer so klopi. Predvidena razširitev v obliki tope puščice v smeri proti Elektrarni omogoča več pogledov iz različnih zornih kotov.

Zasnova teži k čim manjšem poseganju v tla a hkrati z razglediščem na levem bregu in izvennivojskim križanjem na desnem bregu dodatno spreminja raščen teren, kar pa ni podrobneje opredeljeno. Ureditev brežin ne podaja sanacije in bioinženirskih ukrepov, podane so avtohtone drevesne vrste za zasaditev. Brv je osvetljena nevsiljivo, le na držalu ograje. Tlorisno linearno oblikovana brv, skoraj izravnan vzdolžni naklon, minimalna osvetlitev, lahka konstrukcija paličja, ki varira po višini in ustvarja dve rahlo konkavno ukrivljeni silhueti v višini gozdnega sestoja ter transparentnost brvi teži k čim manjši pojavnosti v prostoru in skuša brv umestiti v podrejenem položaju ob kulturni spomenik Elektrarna Mariborski otok in naravne prvine (Huzarski skok, Mariborski otok, sklenjen pas sonaravne obvodne zasaditve).

Gospodarnost gradnje, vzdrževanje objektov, opreme, naprav in ureditev

Prikazana rešitev je sicer atraktivna na pogled, vendar je iz konstrukcijskega vidika nedodelana in ima kar nekaj problematičnih mest, ki niso razrešena. Investicijska vrednost je zato v tem pogledu podcenjena.

Gospodarnost izvedbe investicije kot celote

Skupna vrednost investicije znaša 8.344.990,00 evrov

ZAKLJUČEK

Elaborat ponuja rešitev, ki z vidika pojavnosti v prostoru predstavlja najustreznejši odgovor med prispelimi elaborati, a je konstrukcija nedodelana in posledično poraja pomisleke o ustreznosti izvedbe. Zaradi, v poročilu zapisanih kriterijev iz natečajnih pogojev ter postopka žiriranja, je ocenjevalna komisija elaboratu podelila enakovredno zvišano 2. nagrado.

Povzetek izvedenskega mnenja iz konstrukcijsko tehničnega vidika

Konstrukcija predstavlja torzijski nosilec dolžine cca. 300 m, ki je nerazumljivo torzijsko sproščen tudi na vmesni podpori os 2. Izpis lastnih frekvenc kaže na to torzijsko mehkost sistema. Vpetje vmesnega jambora 1 pri pilonu v osi 1 je na mestu ležišč, kar bo povzročalo negativne reakcije na ležišča in posledično izjemno zahtevno in težko izvedljivo (ter cenovno drago) rešitev vpetja

Dispozicijska zasnova (pre)kratkega tretjega polja povzroča prav tako negativne reakcije na ležišča

Prikazana brv je večja od vseh do sedaj izvedenih brvi s tovrstnim konstrukcijskim sistemom. Predvsem je problematična ena linija sredinskih pilonov, ki so previtki in ne nudijo dovolj togosti sistemu v vertikalni smeri. V kolikor je zasnova vpetja pilona os 3 na ležiščih, se pojavlja vprašanje ustreznosti stika kratkih zateg v temelj iz prečnika, ter pomikov vsled temperature.

Višina pilonov 25 m, pri bistveno večji kot na primerljivih brveh, je pri projektirani razpetini podcenjena, kar se pozna na prikazanih notranjih statičnih količinah v prekladi v polju 1.

Prikazana rešitev je sicer atraktivna na pogled, vendar je zelo nedodelana in ima kar nekaj problematičnih mest, ki niso razrešena. Povsem možno je, da bo potrebno zasnovo precej spremeniti, da bi bila nosilno ustrezna. Analiza brvi je izvedena skromno, brez vseh zahtevanih dokazov. Dinamični odziv konstrukcije ni dokazan. Druga lastna vertikalna frekvenca je znotraj neustreznega območja frekvenc (1,25 – 2,3 Hz), prav tako bi po mnenju izvedenca izpis večih frekvenc pokazal, da je nevarno tudi območje bočnega zibanja.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– Preučitev izvedbe s torzijskim vpetjem nosilca tudi na vmesni podpori os 2

– Preučitev ustreznosti izvedbe vpetja vmesnega jambora na mestu ležišč

– Preučitev togosti sredinskih pilonov v vertikalni smeri.

– Rešitev zasnove vpetja pilona v osi 3

– preučitev ustrezne višine pilonov

Povzetek izvedenskega mnenja iz geotehničnega vidika

Elaborat predvideva 4 podpore (levi krajni opornik, sredinska podpora – na otoku, vmesna podpora na desni brežini in krajni opornik) ter dodatno dve sidrni točki v zaledju brvi, skupaj 6 podpor.

Temeljenje je predvideno globoko na uvrtanih pilotih. Iz geotehničnega vidika je tak princip temeljenja ustrezen. Predvidenih je skupno 32 pilotov premera 1,0 m in dolžine 20,0 m. Dolžina pilotov je ustrezna za prevzem tako tlačnih kot nateznih obremenitev, projektna rešitev je glede temeljenja najbolj dodelana.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– potrebno je določiti točno število pilotov na posamezno podporo

– rešiti nejasnosti glede podpiranja brvi na območju jambora na otoku, če uvrtane pilote uporabi tudi za montažo konstrukcije

Povzetek izvedenskega mnenja iz naravovarstvenega vidika

V varstvenem območju varstva narave so načrtovani posegi v obrežno vegetacijo ustrezno minimalni, s čimer nanjo nimajo bistvenega vpliva. Elaborat predlaga diskretno osvetlitev iz ročajev ograje. Iz vidika vpliva brvi na vidne lastnosti naravne vrednote Mariborski otok je elaborat ocenjen kot najbolj primeren, saj najmanj posega v vidno podobo otoka.

Povzetek izvedenskega mnenja iz kulturnovarstvenega vidika

Rešitev ne bo imela neposrednega fizičnega vpliva na kulturno dediščino. Iz vidika varovanja nepremične kulturne dediščine je, v nasprotju z rešitvami z izstopajočo mostno konstrukcijo, ta rešitev ocenjena kot primernejša.

Povzetek izvedenskega mnenja iz vidika urejanja voda in hidrologije

Vsi grajeni deli prekladne konstrukcije so umeščeni nad koto dosega visokih voda.

Rešitev je sprejemljiva tako iz vodarskega oz. hidrološko hidravličnega vidika, kot tudi iz vidika upoštevanja plovnega profila.

Mnenje in usmeritve za morebitno nadaljnje projektiranje:

– tehnologija gradnje mora v izvedbenem projektu obdelati tudi scenarij nastopa visokih voda,

– projektant naj pri projektiranju upošteva tudi vpliv podnebnih sprememb

1/5

2/5

3/5

4/5

5/5

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

NOVA BRV ČEZ MARIBORSKI OTOK

Natečaj