Športni park Velenje

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturni in krajinsko arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za ŠPORTNI PARK V VELENJU

Predmet razpisanega natečaja:
Namen natečaja, ki ga razpisuje Naročnik v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, je:

pridobiti najustreznejšo arhitekturno rešitev za predvidene objekte,
pridobiti najustreznejšo arhitekturno in krajinsko-arhitekturno rešitev odprtega prostora,
pridobiti izdelovalca projektne dokumentacije,
pridobiti izdelovalca idejne rešitve kot strokovne podlage za prostorske plane Občine.

Predmet natečaja je celostna zasnova Športnega parka Velenje ob Škalskem jezeru in omogočiti razvoj športa v širši regiji. Prav tako je namen prispevati k turističnemu razvoju Velenja in njegovih jezer.

Poleg celostne urbanistične in krajinsko arhitekturne ureditve je potrebno zasnovati:

nogometni stadion s cca 4.000 sedišči,
večnamensko športno dvorano s cca 4.000 sedišči,
atletsko dvorano za zimsko vadbo in manjša tekmovanja,
območje natečaja obsega cca. 140.000 m2

Naročnik: Mestna občina Velenje
Rok oddaje: 16.7.2010 00:00:00
Zaključno poročilo komisije: 10.9.2010 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik
Boštjan Vuga, univ.dipl.inž.arh., grad dip AA

Namestnik predsednika
Marko Vučina, univ.dipl.inž.arh.

Člani
Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh.
dr. Andreja Zapušek Černe, univ.dipl.inž.kraj.arh.
mag. Marjan Hudej, univ.dipl.inž.rud.
Dejan Radovanovič, univ.dipl.inž.rud.
Marjan Klepec

Namestnika članov
Špela Nardoni Kovač, univ.dipl.inž.arh.
Goran Semečnik, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalca
Damijan Gašparič, univ.dipl.inž.arh. MArch
Damjan Černe, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Skrbnik natečaja
Maj Juvanec, univ.dipl.inž.arh.

27. 9. 2010

Vabilo na razstavo

Mestna občina Velenje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije vabita na otvoritev razstave natečajnih rešitev za izbiro strokovno najprimernejše rešitve javnega arhitekturnega urbanističnega natečaja za Športni park Velenje,
otvoritev bo v ponedeljek, 27.9.2010, ob 18:00 uri v Domu kulture Velenje, Titov trg 4.

Razstava bo odprta do vključno 15.10.2010. Vabljeni!

Plakati

Avtorji:

ENOTA
Dean Lah
Milan Tomac
Alja Černe
Nuša Završnik
Polona Ruparčič
Maruša Zupančič
Petra Ostanek
Andrej Oblak
Nebojša Vertovšek

Insert iz poročila komisije:

Elaborat postavlja na zelo pomembno lokacijo med mestnim parkom in jezerom tri nove objekte tako, da je njihova medsebojna lega in vpetost v lokacijo zvišuje celotnemu območju urbano in krajinsko vrednost. Trije objekti – nova večnamenska dvorana, novi nogometni stadion in obstoječi mestni (atletski) stadion z vadbenim nogometnim igriščem se preko osrednjega prostora dvignjene plaze povezujejo v koherentno celoto.
Vsi trije objekti so oblikovani v enotnem arhitekturnem jeziku – z betonskimi lupinami so definirane tako strehe tribun na V in Z strani obeh stadionov, kot streha večnamenske dvorane. Betonske lupine so z mrežasto betonsko konstrukcijo (vertikalna lupina/lupinasti zid) pritrjene v tla.
Medsebojna relacija med objekt je taka, da ne samo pušča odprti prostor in prehod proti jezeru temveč z dvignjeno plazo celo spodbuja prehajanje ljudi iz J dela območja z nogometnega igrišča proti S delu ob jezeru. S plaze so omogočeni kakovostni pogledi proti oddaljenim prizoriščem.
Elaborat pomika tribune na zunanjo stran novega nogometnega in obstoječega mestnega (atletskega) stadiona. Na ta način omogoča poglede na igralne površine v času brez tekem. Vizualna povezava naključnih sprehajalcev s športnimi površinami v času brez tekem povečuje občutek prehodnosti in prostornosti območja ter doprinese povečevanju aktivnosti športne dejavnosti. Tribune na zunanjem obodu objekta stadiona tako postanejo razpoznavni znak celotnega območja.
Ločeno oblikovanje tribun povečuje število sedežev z dobrimi pogledi. Nagnjenost tribun pa tvori na zunanji strani nadstrešek pred vstopom v javne programe.
Kot del zasnove celotnega območja je tudi večnamenska dvorana, kompaktno oblikovana s tribunami ob vseh straneh. Taka zaprtost povečuje želeno atmosfero med prireditvami.
Povezovalni prostor med tremi objekti pod dvignjeno plazo je poleg vhoda v objekte namenjen javnemu programu. Od tu se dalje navezuje na vstop do atletske dvorane, ki leži med obema stadionoma. Prostor pod osrednjo plazo je vezni člen, katerega oblika in volumen se prilagodi etapnosti izgradnje celotnega kompleksa.
Elaborat dobro rešuje dostopnost in poti uporabnikov programa v času prireditev tako v dvorani kot na stadionu. Zelo dobro rešuje tudi funkcionalni prerez in delitev med različnimi skupinami: športniki, obiskovalci, mediji, VIP, ki imajo ločene dostope po višini.
Elaborat je zelo kompakten, vendar kljub tej kompaktnosti ohranja vhode tako med V-Z kot S-J. Na tak način objekti postanejo del parkovne ureditve, saj se v času brez tekem sprehajalci po parku gibljejo po vseh prostih površinah.
Z dvignjeno plazo kot dodano kvaliteto v območju je elaborat eden redkih, ki v dani krajinski okvir vnaša izrazito urbane elemente, primerne tako v času vsakodnevnih športnih aktivnostih kot vrhunskih športnih prireditvah.
Predlagana zasnova je smiselno usidrana v širši prostorski kontekst. Omogočeni so peš dostopi na JV strani, proti Sončnemu parku, prav tako je v zasnovo vpet dopolnjen sistem obstoječih pešpoti ob jezeru. Športni park členijo svetle jase (športni programi) in temni volumni obstoječih in dodanih dreves. Na ta način je vzpostavljena prostorska hierarhija, ki je podprta s sistemom logično speljanih poti. Objekti športnega parka in ustvarjanje kontrastnega razmerja med temnimi volumni dreves in svetlimi jasami sooblikujejo privlačen ambient, ki predstavlja vezni člen med gozdom na vzhodni strani obravnavanega območja in čistino – jezerom.
Predlagana rešitev ustrezno organizira program športnega parka in prinaša v prostor največjo novo dodano vrednost, kar jo loči od ostalih prispelih rešitev. Komisija zato podeljuje prvo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Marjan Bežan, u.d.i.a., mentor
mag. Monika Juvera, u.d.i.a.
mag. Boris Bežan, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Oscar Fabian Espinosa, u.d.i.a.
Olga Bombač, u.d.i.a.
Bor Pungerčič, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Predlagana zasnova uspešno rešuje nalogo vzpostavitve enovitega športnega parka. Koncept temelji na vzpostavljanju kontrastnega razmerja med odprtimi svetlimi prostori (zelenice) in temnimi volumni (gozd). Kompleks enakovredno in uravnoteženo tvorijo tako športni objekti in površine, kot tudi med njimi prelivajoč odprt prostor z utrjenimi površinami za pešce in promet. V osrednjem delu kompleksa je v smeri SJ vzpostavljen osrednji odprt prostor, kot sistem povezanih odprtih površin za pešce, ki športni park poudarjeno navežejo tako na Škalsko jezero, kot tudi proti JV na Sončni park, mestno parkovno površino. Ob osrednjem odprtem prostoru so nanizani vsi glavni športni objekti. Ti so zasnovani kot samostojni a enotno oblikovani stavbni volumni (in minimalnimi medsebojnimi funkcionalnimi povezavami). V priobalni pas so umeščeni novi programi (splavi, otroško igrišče, piknik prostori), do katerih je omogočen dostop tako s poti, ki poteka ob jezeru, kot tudi z osrednjih odprtih površin športnega parka. Z vidika ohranjanja odprtega objezerskega prostora je umestitev nogometnega stadiona razmeroma blizu jezerske obale preveč radikalna. Prav tako je manj ustrezna umestitev zunanjega nogometnega igrišča z umetno travo v območje obstoječega parkovnega gozda na SV delu športnega parka, saj le-ta predstavlja krajinsko kakovost in je pomemben vezni člen med jezerom in gozdom. Območje je zasnovano izrazito prehodno, kot odprt športni park, kar zelo ustreza tako vsakodnevni rekreativni rabi kot tudi velikim športnim prireditvam. V slednjem primeru bi na mestu osrednjih površin športnega parka, ki povezujejo vse tri glavne športne objekte, pričakovali nekoliko bolj izrazito in prepoznavno oblikovanje odprtega prostora, ki omogoča jasno identifikacijo. Zasnova smiselno izrabi obstoječo konfiguracijo terena za umeščanje objektov ter organizacijo dostopov in odprtih površin.
Prometne površine so skoncentrirane na Z robu območja, organizirane v nizu treh parkirnih sklopih vezanih na Cesto na Jezero. Takšna ureditev je v primerjavi s koncentriranjem parkirnih mest na enem mestu bolj ustrezna, saj omogoča lažjo distribucijo obiskovalcev do posameznih športnih objektov. Manj primerna je umestitev parkirišča za avtobuse z obračališčem v SZ vogal območja, tik ob Z tribuno nogometnega stadiona in v bližino jezera, saj se s tem prometni tokovi usmerjajo v območje, ki bi prometno moralo ostati manj obremenjeno, hkrati pa se tudi relativizira vloga predlagane osrednje poteze odprtih površin za pešce, saj velik del obiskovalcev v objekte vstopa mimo njih. Posebna parkirna mesta za VIP in PRESS so sicer zagotovljena, a umeščena (pre)blizu tokovom preostalih obiskovalcev. Ločitev motornega in peš prometa je zagotovljena.
Z vidika etapnosti in izvedljivosti je predlagana zasnova izrazito ustrezna, saj posamezni posegi predstavljajo zaključene celote, kar omogoča enostavno organizacijo, izvajanje in evt. prilagajanje.
Športni park lahko raste po delih, z jasno postavljeno strategijo urejanja celote in prepoznavnim oblikovalskim jezikom.
V območje varovanega koridorja hitre ceste posega z ureditvami odprtih površin, kar odgovarja postavljenim omejitvam.
Nogometni stadion je zasnovan skladno z zahtevami. Predvideni sta dve ločeni tribuni na V in Z stranici stadiona, na J je stadion zaključen z obstoječim gozdom, na S pa se odpira proti slikovitem jezerskem zaledju. Orientacija stadiona je nekoliko izmaknjena iz idealne smeri (S-J), vendar gre za odstopanje, ki je znotraj dopustnega. Tribune so ustrezno zasnovane, po principu polmeseca, ki v osrednjem delu zagotavlja večji delež sedišč z dobro preglednostjo, v primerjavi z zasnovo v ravnih linijah. Zasnova po prerezu omogoča dobro preglednost. Dostopi do tribun so zasnovani enostavno ter ustrezno dimenzionirani. Ločitev po uporabniških skupinah (gledalci, navijaške skupine, VIP, PRESS) je ustrezna. Dostopnost za gibalno ovirane osebe je slaba. Območje prostorov za športnike, VIP ter PRESS je zasnovano pregledno in učinkovito.
Pod V tribuno nogometnega stadiona je umeščena atletska dvorana s spremljevalnimi prostori. Prek velikih zastekljenih površin se vizualno navezuje na potezo osrednjega odprtega prostora športnega parka, kar predstavlja izrazito kvaliteto.
Za atletski stadion je predlagana ohranitev obstoječe zasnove, vključno s tribunami in streho, nova je podzemna povezava z atletsko dvorano in reorganizacija servisnih prostorov za športnike. Rešitev je v predlaganem konceptu celote izrazito racionalna in smiselna, investitorju omogoča tudi evt. naknadne posege, brez vpliva na delovanje celote.
Večnamenska dvorana je zasnovana z dvostranskimi tribunami, ki so med seboj na eni strani povezane z vhodnim oz. servisnim sklopom. Ta se povezuje na osrednjo potezo odprtih površin v športnem parku. V primerjavi z zasnovo tribun po celotnem obodu dvorane, je takšna zasnova manj primerna, saj slabše ustreza generiranju spektakla v športni areni. Dostopi do tribun so sicer zasnovani pregledno ter ustrezno dimenzionirani, pri čemer pa je vprašljivo izrazito enostransko pozicioniranje dostopov, brez možnosti naknadnega prerazporejanja obiskovalcev v dvorani. Ločitev po uporabniških skupinah (gledalci, navijaške skupine, VIP, PRESS) je ustrezna. Območje prostorov za športnike, VIP ter PRESS je zasnovano pregledno in učinkovito. Zasnova omogoča različne režime uporabe. Dostop gledalcev neposredno na parter je omogočen (npr. za primer koncertov), dostava tehnike na parter s tovornimi vozili je otežena.
Predlagane konstrukcijske, instalacijske ter druge tehnične rešitve so racionalne in razmeroma običajne. Kompaktna zasnova objektov ter predvsem kontrolirana naravna osvetlitev vseh bistvenih prostorskih sklopov zagotavlja ekonomičnost. Oblikovanje objektov (strehe, tribune) je enotno, zadržano a sveže, ter v skladu s krajinskim značajem širšega prostora. Oblikovanje prav tako logično odraža konstrukcijske prvine objekta, kar je pri tovrstni tipologiji objektov posebej izrazito.
Predlagano zasnovo odlikuje celovit pristop k oblikovanju športnega parka, ki enakovredno in uravnoteženo obravnava tako športne objekte kot odprt prostor. V zasnovo je ambiciozno vključen objezerski prostor, vzpostavljena je primerna povezava proti mestnim parkovnim površinam. Odlikuje jo izrazita prehodnost, kar je pogoj za kvalitetno vsakodnevno rekreativno rabo. Predlagana zasnova avtonomnih objektov je izrazito racionalna in omogoča kvalitetno fazno izvedo. Objekti so zasnovani racionalno, oblikovno skladno z zasnovo celote športnega parka, vendar mestoma funkcionalno pomanjkljivo. Zasnova odprtega prostora je uspešna na nivoju vzpostavljanja homogene celote, manj ustrezna pa pri jasnem izrazu in programski opredelitvi osrednjih odprtih površin.
V konkurenci prispelih rešitev se predlagana zasnovo uvršča v sam vrh. Zaradi omenjenih pomanjkljivosti pa ji komisija podeljuje drugo nagrado.

Plakati

Avtorji:

mag. Peter Gabrijelčič, u.d.i.a.
Tomaž Ebenšpanger, u.d.i.a.
Gregor Čok, u.d.i.a.
Sergej Hiti, u.d.i.k.a, Luz, d.d.
Tomaž Budkovič, u.d.i.a.
Boštjan Gabrijelčič, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Viktor Markelj, u.d.i.g.
Dušan Rožič, u.d.i.g.
Mitja Mazej, u.d.i.s.
Klemen Milovanovič, u.d.i.g., Luz, d.d.

vizualizacija:
Matej Štefanac, abs.arh.

Insert iz poročila komisije:

Zasnova temelji na vzpostavitvi izrazito parkovnega značaja športnega parka, v katerega je umeščena paviljonska arhitektura. V zasnovi so v veliki meri ohranjeni in programsko dopolnjeni obstoječi kakovostni ambienti. Športni objekti so zasnovani kot avtonomni arhitekturni objekti, paviljoni, ki se podrejajo parkovni zasnovi. Osrednja organizacijska in oblikovna poteza je peš promenada, ki vodi od JZ vogala območja proti Škalskemu jezeru. Ob njej so nanizani vsi športni objekti kot tudi vse zunanje športne površine in osrednje parkirne površine. Obstoječ parkovni gozd na SV je v celoti ohranjen, deloma celo razširjen in predstavlja osrednjo rekreacijsko parkovno površino kompleksa. Kompleks posega intenzivneje v objezerski prostor le v območju izteka promenade. Nogometni stadion je odmaknjen od jezerskega prostora, kar je prepoznavna kvaliteta zasnove. Zunanje nogometno igrišče z umetno travo, ki je umeščeno v skrajni SZ vogal območja, se problematično stika s potokom, kar je odklon od sicer doslednega ohranjanja prostorskih kakovosti. Območje je v izhodišču zasnovano prehodno, odprto in povezano. Slabše pa so navezave na obdajajoča območja, kar je še posebej problematično pri izteku osrednje promenade na J območja, kjer umanjka jasna navezava na sistem mestnih poti. Prav tako se znotraj območja izoblikujejo zožitve, npr. odsek promenade med stadionoma, kjer sicer parkovno območje dobi izrazito urban, arhitekturni karakter. Večnamenska dvorana je umeščena na skrajni J rob območja. To je sicer lahko razumljivo z vidika umeščanja velikih grajenih volumnov bližje urbanemu tkivu, vendar je neustrezno z vidika notranje organizacije športnega parka in povezav s preostalimi športnimi objekti, saj generira daljše povezave, predvsem pa izključuje medsebojno dopolnjevanje objektov v funkcionalnem in pomenskem smislu. Kljub poudarjenemu oblikovanju odprtih prostorov se v športnem parku ne izoblikuje izrazit večji osrednji odprt prostor, ki bi predvsem v času velikih športnih prireditev predstavljal simbolno in funkcionalno vozlišče kompleksa. Predlagana promenada tega ne more nadomestiti. Zasnova smiselno izrabi obstoječo konfiguracijo terena za umeščanje objektov ter organizacijo dostopov in odprtih površin. Večnamenska dvorana ni vkopana v teren, zato je obsežen volumen dvorane v izrazitem kontrastu tako s poudarjeno prizemljeno zasnovanimi tribunami stadionov, kot predvsem z zasnovo odprtega prostora.
Prometne površine so skoncentrirane na JZ delu območja, kjer je zasnovano večje parkirišče. Manjša parkirišča ter parkirišče za avtobuse so zasnovana tudi ob Z in V robu območja. Obračališče za avtobuse, ki zaključuje glavno napajalno cesto na Z robu območja, se približuje območju jezera, ki bi moralo biti prometno manj obremenjeno. Z tribuna nogometnega stadiona je z osrednjega parkirišča težje dostopna, predvsem pa ločeno od osrednje promenade, kar predstavlja organizacijsko nedoslednost. Območje za VIP in PRESS je organizirano ločeno a v slabi povezavi s prostori VIP in PRESS v objektih. Ločitev motornega in peš prometa je zagotovljena.
Z vidika etapnosti in izvedljivosti je predlagana zasnova ustrezna, saj posamezni posegi predstavljajo zaključene celote, kar omogoča enostavno organizacijo, izvajanje in evt. prilagajanje.
V območje varovanega koridorja hitre ceste posega z ureditvami odprtih površin, kar odgovarja postavljenim omejitvam.
Nogometni stadion je zasnovan skladno z zahtevami. Igralna površina je vkopana, predvideni sta dve ločeni tribuni na V in Z stranici stadiona, na J stadion meji na atletsko dvorano, na S pa je vkopan v brežino. Tribune so ustrezno zasnovane, vendar zasnova v enakih vzporednih vrstah omogoča manjši delež sedišč z boljšo preglednostjo kot zasnova po principu polmeseca. Dostopi do tribun so zasnovani enostavno ter ustrezno dimenzionirani. Ločitev po uporabniških skupinah (gledalci, navijaške skupine, VIP, PRESS) je manj ustrezna, saj se vhodna mesta prekrivajo. Območje VIP je predvideno na V tribuni kar je manj ustrezno. Dostopnost za gibalno ovirane osebe je dobra. Območje prostorov za športnike, VIP ter PRESS je sicer zasnovano pregledno in učinkovito.
Atletski stadion ima zasnovane nove tribune po enakem principu kot nogometni stadion. Servisni prostori za športnike so umeščeni v sklop atletske dvorane kar predstavlja racionalno rešitev.
Atletska dvorana je umeščena ob J stranico nogometnega stadiona, delno vkopana v teren. Sicer enostavna in racionalna zasnova servisnih prostorov za športnike ima neustrezno zasnovane dostope, saj se poti uporabniških skupin prekrivajo. Prav tako ima neustrezno zagotovljene svetlobne pogoje za stalna delovna mesta klubov.
Večnamenska dvorana je zasnovana po principu amfiteatra, s tribunami po celotnem obodu dvorane. Po zunanjem obodu je prek več etaž zasnovan razsežen komunikacijski in servisni prostor, ki omogoča enostavno in uravnoteženo dostopanje do tribun. Pri takšni zasnovi je zasnova glavnega vhoda v eni točki problematična. Ločitev po uporabniških skupinah (gledalci, navijaške skupine, VIP, PRESS) ni dosledna, saj prihaja do križanj. Območje servisnih prostorov in prostorov za športnike je zasnovano ustrezno in učinkovito. Zasnova omogoča različne režime uporabe. Dostop gledalcev na parter je omogočen (npr. za primer koncertov), dostava tehnike na parter s tovornimi vozili je načelno omogočena.
Predlagane konstrukcijske, instalacijske ter druge tehnične rešitve so racionalne, razmeroma običajne in v skladu s pričakovanji. Kompaktna zasnova objektov in razporeditev tehničnih sklopov zagotavlja ekonomičnost. Oblikovanje objektov je enotno, zadržano, poudarjeno enostavno, ter v skladu s konceptualnimi izhodišči paviljonske zasnove v športnem parku. Oblikovanje logično odraža prostorsko zasnovo objektov, nekoliko manj poudarjeno konstrukcijske prvine objektov.
Bistvena kakovost zasnove je v konceptualno jasnem, poudarjenem obravnavanju odprtega prostora kot prioritete športnega parka. Vse ključne kakovosti obstoječega odprtega prostora so ohranjene in nadgrajene. Celota ima izrazito parkovni značaj in podobo, ki so mu objekti poudarjeno podrejeni. Pristop jasno pokaže na potrebo po občutljivem zaznavanju in ohranjanju obstoječih kakovosti prostora, ki lahko pomenijo izhodišče oziroma navdih za oblikovanje celote. Predlagana zasnova športnega parka izrazito ustreza predvideni vsakodnevni rekreacijski rabi, v primeru večjih športnih prireditev pa se vseeno izkaže kot ne dovolj zmogljiva. Zaradi opisanih kakovosti komisija elaboratu podeljuje priznanje.

Plakati

Avtorji:

Ofis arhitekti
Rok Oman
Špela Videčnik
Janja Del Linz
Janez Martinčič
Katja Aljaž
Robert Janez
Kasia Bernatek
Ieva Cinceaite
Andrej Gregorič

Insert iz poročila komisije:

Značilnost zasnove je dobro izražen značaj športnega parka kot celote. Temelji na ustvarjanju javnega odprtega prostora med objekti, ki zagotavlja splošno prehodnost območja, prehodnosti v smeri proti jezeru ter ohranjanju večjih nasadov drevnine v notranjosti območja. Navzven popolnoma avtonomni in enotno oblikovani objekti – paviljoni v parku, dopolnjujejo zasnovo odprtega prostora in območje oblikovno celovito zaokrožijo ter mu zagotavljajo potrebno identiteto. Objekti so nanizani ob glavni komunikacijski površini v nadaljevanju smeri dostopa iz mesta proti jezeru. Nogometni stadion je umeščen zahodno od atletskega stadiona tako, da med njima nastane vzdolžna ploščad, ki poleg vsakodnevne prehodnosti nudi zadostne površine za napajanje stadionov v času tekem.
Manj uspešno je rešen iztek ploščadi preko stopnišča do prostora ob jezeru ter zunanje funkcionalne površine stadiona na severni strani, ki nekritično segajo predaleč v objezerni prostor. Večnamenska športna dvorana je postavljena na južni strani atletskega stadiona tako, da s svojim volumnom ne ovira prehajanje prostora v smeri proti jezeru.
Postavitev zunanjega nogometnega igrišča z umetno travo na skrajno JV točko območja je ugodna, nekoliko manj uspešen pa je način umestitve preostalih športnih igrišč v območje obstoječega kakovostnega nasada drevnine na severovzhodnem delu.
Motorni promet je pretežno organiziran na zahodni strani območja s tremi večjimi programskimi parkirnimi sklopi. Parkirne površine za VIP, PRESS in igralce so urejene na severni strani stadiona, kar je neustrezno s stališča ohranjanja objezernega prostora, kot tudi s stališča mešanja peš in motornega prometa ter različnih uporabniških skupin s sprehajalci ob jezeru v času tekem.
Z vidika etapnosti je zasnova ustrezna, saj omogoča neodvisno in ločeno organizacijo in izvedbo posameznih objektov. Večnamenska športna dvorana sega na območje (“nove”) trase varovanega koridorja hitre ceste. Po presoji komisije je mogoč ustrezen pomik dvorane proti SZ brez večjih posledic za prehodnost in zasnovo odprtega prostora.
Nogometni stadion je zasnovan skladno z zahtevami. Servisni prostori, garderobe in ostali prostori so v kleti. Igralna površina je vkopana, predvideni sta dve ločeni tribuni na V in Z stranici stadiona. Tribune so višje v osrednjem delu, kar je s stališča funkcionalnosti ustrezno, saj je v osrednjem delu preglednost nad dogajanjem na igrišču večja. Dostopi do tribun so enostavni in prostorni. Ločitev uporabniških skupin je ustrezna. VIP območje je nameščeno na vzhodni strani, kar pa je s stališča dostopnosti manj ustrezno. Neprimerna je ureditev zunanjih manipulacijskih površin stadiona na severni strani, kjer prihaja do poseganja v varovani prostor ob jezeru.
Atletska dvorana je nameščena ob vzhodno stranico atletskega stadiona in je delno vkopana. Preko nje so lahko izvedene tribune atletskega stadiona. Zahodne tribune so nove. Servisni prostori za športnike so organizirani v sklopu atletske dvorane, kar predstavlja racionalno rešitev. V kleti je predvidena podzemna povezava obeh stadionov z namenom uporabe atletskega stadiona za treninge nogometašev.
Večnamenska dvorana je zasnovana po principu amfiteatra s tribunami nameščenimi po vseh štirih obodnih stranicah. Dvorana ni vkopana in je dostopna z vseh strani. Kot takšna omogoča ločitev dostopov različnih uporabniških skupin. Dostop gledalcem do parterja je enostaven (koncerti), prav tako je omogočena dostava tehnike s tovornimi vozili. Ustrezno dimenzionirana dostopa na tribune sta z dveh strani. Delno premične tribune omogočajo razširitev v tri košarkarska igrišča. Transparentna streha, takšna kot je prikazana v zasnovi, je problematična, saj je dnevna svetloba za funkcioniranje dvorane neustrezna.
Predlagane konstrukcijske, instalacijske ter druge tehnične rešitve so racionalne in ustrezne. Vsi objekti so obdani z vizualno enotno fasadno opno, ki predstavlja kombinacijo kovinske mreže in visokotehnološkega plastificiranega tekstila. Uporaba enotnega, pa čeprav na videz nekoliko vsiljivega ovoja objektov, zagotavlja območju potrebno identiteto ter identifikacijski potencial.
Zasnova odgovarja zahtevi po vzpostavitvi športnega parka in celovito rešuje izmenjavanje grajenih in zelenih površin. S poudarjeno enotnim oblikovanjem vseh objektov pa vzpostavlja prepoznavno identiteto prostora. Zasnovo odlikuje izrazita prehodnost, ki je pogoj za kvalitetno vsakodnevno rekreativno rabo. Predlagana zasnova avtonomnih objektov je racionalna in omogoča kvalitetno fazno izvedbo. Zaradi opisanih kvalitet in kljub postavitvi dvorane nad varovano območje hitre ceste ter ostalim pomanjkljivostim komisija elaboratu podeljuje priznanje.

Plakati

Avtorji:

prof. Carlo Barbaresi, d.a.
Paulo Barbaresi, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Ariel Gomez d.a.
Rocio Alliney d.a.
Malvina Zayat d.a.
Milena Torres Tabares d.a.
Ornela Priotti d.a.
Federico Barbaresi a.a.
Ezequil Cobo a.a.
Luis Cervara a.a.

Konzultant:
Cecilia Nicasio ing.

Insert iz poročila komisije:

Posebnost zasnove je v ločitvi ter neodvisnem delovanju športne vsebine in parka. Športni del je zasnovan kot organizem, ki je postavljen na območje parka. Park in športni del sta med seboj ločena. Park temelji na ohranjanju obstoječih kvalitet prostora (objezerni prostor, gozdič na SV območja ter v pretežni meri tudi oba gozdiča v osrednjem delu) in njihovi nadgraditvi. To je rešitev, ki edina predvideva navezavo parka na varovani gozd preko Koroške ceste. Povezave so izvedene z mostiči – nadhodi nad cesto. Tudi v območju parka na SV in priobalnega pasu predvideva dodatne vsebine (novi pomoli, razgledne ploščadi, rekreacijska igrišča, nove pešpoti, itd.).
Športni del sestavljajo nogometni stadion ob atletskem stadionu, atletska dvorana pod skupnimi tribunami ter večnamenska dvorana na skrajnem južnem delu območja. Vsi trije objekti so dostopni preko osrednjega prometnega vozlišča, tako imenovanega by-passa, ki združuje funkcijo blagajn in kontrole dostopa. Dostopi za gledalce in športnike, press in osebje so nivojsko ločeni: gledalci dostopajo do posameznih objektov po dvignjenih pasarelah, ki omogočajo tudi ločeno dostopanje navijaških skupin. Preostali uporabniki do objektov dostopajo v parterju. Od tu je predvidena tudi dostava.
Peš povezava v smeri S-J med stadionoma do obale jezera preko osrednjega objekta tribun je sicer nakazana (z veliko klančino na severni strani), vendar pa je njena uporaba možna le v času, ko sta stadiona odprta, kar je s stališča dojemanja prostora neustrezno. Večji del prometa je zajezen v območju osrednjega vozlišča, kjer je v parterju in podzemnem delu predvideno večje parkirišče, ki je navezano na obe cesti na obodu območja. Preostala parkirišča so razpršena po obodu območja, nekaj jih je neustrezno predvidenih tudi na severnem delu ob jezeru. Rešitev omogoča tako parkiranje osebnih vozil pred posameznimi vhodi v športne objekte, kot tudi centralno parkiranje za avtobuse, ločeno pa je tudi parkiranje za novinarje, športnike in servisna vozila.
Zasnova vsebuje zanimiv in inovativen razmislek o organizaciji in delovanju športnega kompleksa. Njena bistvena pomanjkljivost je prav v njenem izhodišču in sicer v absolutnem ločevanju športnega in parkovnega dela. Predlagani športni kompleks je zasnovan izrazito urbano, za mestna okolja in velika območja. Stal bi lahko kjerkoli, za obravnavani prostor z izrazitimi naravnimi kvalitetami pa je manj primeren, saj ne poskuša integrirati vsebin med seboj. V prostoru deluje vase zaprto in samozadostno, kar pa vsakodnevne rabe prostora ob Škalskem jezeru ne spodbuja, temveč jo nasprotno degradira.
Z vidika etapnosti je zasnova relativno ustrezna. Faza izgradnje nogometnega stadiona neločljivo vključuje atletsko dvorano in atletski stadion. Večnamenska športna dvorana in centralno vozlišče sta neodvisna. V območje varovanega koridorja hitre ceste posega z odprtimi površinami in parkirišči, kar ustreza zahtevam v natečajni nalogi.
Nogometni stadion je postavljen ob atletski stadion tako, da razvije med igralnimi površinami skupen volumen tribun, pod katerimi je umeščena atletska dvorana. Sem so umeščeni servisni prostori, skupni prostori za vip in press ter klubski prostori za oba stadiona. Takšna organizacija je sicer racionalna, a neugodna s stališča osvetlitve prostorov z naravno svetlobo. Združitev tribun stadiona omogoča združevanje servisnih prostorov ter prostorov za vip in press. Garderobni in servisni prostori so umeščeni pod zahodne tribune in služijo tudi zunanjim nogometnim igriščem. Nakazana je tudi možnost ureditve dodatnimi tribun na južni in severni strani, s čemer pa bi se delno zaprl pogled na obalo Škalskega jezera in gozdiček na severni strani.
Atletski stadion se obnovi, stare tribune se nadomestijo z novimi. Pozicija atletske dvorane je ugodna s stališča uporabe za treninge pozimi in treninge nogometašev. VŠD se nahaja na južnem robu kompleksa. Objekt je preko pasarele povezan z obema stadionoma na višjem nivoju. Igrišče za mali nogomet je predvideno na zahodni strani območja in uporablja garderobne in servisne prostore nogometnega stadiona, ki so nameščeni pod zahodno tribuno. Igrišče ima lastno parkirišče. Zasnova deloma ohranja golf igrišče. Igrišča za odbojko in košarko so locirana SV od AS v obstoječi parkovni del in so predvidena kot večnamenska igrišča predvsem za rekreacijske namene. Za tenis sta predlagani dve dodatni igrišči na vzhodnem delu, ob Škalskem jezeru. Ribolov se bo odvijal na mestu že obstoječega kluba, predvideno pa je izboljšanje prostorov kluba in zunanje ureditve ob njem.
Pestra in zanimiva je zasnova krožnih pešpoti in kolesarskih stez po območju: ohranjena je tako imenovana »obalna« pot okrog Škalskega jezera, na novo vzpostavljena »gozdna pot« do gozda na vzhodni strani športnega parka, novo vzpostavljene oz. dograjene so peš povezave proti zahodu, do golf igrišča in proti Velenjskemu jezeru.
Aktivnosti za prosti čas bodo potekale v obstoječem kinu na prostem. Predvidena je celovita obnova ter izboljšanje tribun s sedeži. Druge aktivnosti, med drugim tudi kulturne in socialne se bodo odvijale v na novo opremljenem parku, kjer je skupaj s ploščadmi, mostovi in ostalo ponudbo ter s postavitvijo barov, kavarn, sladoledarn in restavracij, stojnic za umetnost in obrtniška dela, prostorov za namizne igre, možnost za izvajanje alternativnih aktivnosti.
Zasnovo med prispelimi elaborati odlikuje zanimiv in inovativen razmislek o organizaciji in delovanju športnega kompleksa, ki ga tako oblikovno kot funkcionalno obravnava kot enoten organizem. Ohranja vse pomembnejše obstoječe kvalitete v prostoru. Parkovno ureditev nadgrajuje s pestrimi dodatnimi vsebinami in ureditvami in jih navezuje na širši prostor izven natečajnega območja. Njegova šibka točka je, da športno in parkovno vsebino obravnava kot ločeni entiteti in da ne omogoča prehodnosti med športnimi objekti v smeri sever jug. Rešitev zaznamuje dobro funkcioniranje v času tekem in od tega povesem neodvisno zelo dobro vsakodnevno funkcioniranje parkovnih ureditev, hkrati pa nepovezanost obeh vsebin in torej omejeno delovanje parka kot celote. Zaradi izrazito inovativnega pristopa k obema programskima sklopoma komisija elaboratu podeljuje priznanje.