UREDITEV ATLETSKEGA CENTRA LJUBLJANA

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Predmet natečaja:
Z natečajem se išče najprimernejša urbanistična, arhitekturna in krajinsko arhitekturna rešitev prenove vzhodnega dela Športnega parka Ljubljana. Prenovljen bo glavni atletski stadion, opremljen bo s tribunami in spremljajočimi prostori za 5000 gledalcev, zgrajena bo atletska dvorana z vsemi spremljajočimi prostori in tribunami za 1500 gledalcev, urejena bosta pomožni atletski stadion in center za mete, zgrajena bo podzemna parkirna hiša ter zagotovljene vse zahtevane servisne in parkirne površine in dostopi, vključno z izven nivojsko peš povezavo preko gorenjskega železniškega koridorja in celovito zunanjo ureditvijo območja.

Portal JN

Naročnik: Mestna občina Ljubljana
Rok oddaje: 20.4.2017
Zaključno poročilo komisije: 14.6.2017

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
prof. Janez Koželj, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednika:
Dean Lah, univ.dipl.inž.arh.

Člani:
izr.prof. Jurij Sadar, univ.dipl.inž.arh.
Blaž Budja, univ.dipl.inž.arh.
Marjan Zupanc, univ.dipl.inž.arh.
Marko Kolenc
Drago Banovič
Maja Žitnik, univ.dipl.inž.arh.
Alenka Pavlin, univ.dipl.inž.arh.

Namestnika članov:
Matej Kučina, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Gabrijel Ambrožič

Poročevalec za arhitekturo:
Damjana Zaviršek Hudnik, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalec za krajinsko arhitekturo:
Urban Švegl, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Skrbnica natečaja:
mag. Špela Kryžanowski, univ. dipl. inž. arh.

3. 7. 2017

Vabilo na razstavo

Razstava

Otvoritev razstave bo v ponedeljek 3.7.2017 ob 18.00 uri v zgodovinskem atriju Mestne hiše, Mestni trg 1, Ljubljana.
Razstava bo na ogled vsak dan do 31.7.2017 med 8:00 in 22:00 uro.
Vljudno vabljeni.

Vabilo

Plakati

Avtorji:

Borislav Petrović, dipl. inž. arhitekt

Ivan Rašković, dipl. inž. arhitekt

Milan Đurić, dipl. inž. arhitekt

Kristijan Cuk, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Tijana Atanasijević, master arhitekt

Marija Blagojević, master arhitekt

Saša Dimitrić, master arhitekt

Predrag Živković, master arhitekt

Nada Jelić, dipl. inž. arhitekt

Boris Petrović, master arhitekt

Milica Sekulić, master arhitekt

Insert iz poročila komisije:

Glavna značilnost predlagane rešitve je zasnova objektov in odprtega prostora, ki so med seboj prepleteni in spojeni v neločljivo celoto. Ta izhaja iz poetične prispodobe rahlo valovite krajine, nad katero lebdijo v tla pripeti oblaki. Atletski center je zamišljen kot atletski park v obliki tekočega reliefa zelenih površin iz nasipov in vkopov, v katere je vstavljena arhitektura zaobljenih oblik, ki ustvarja s klančinami, sprehajališči, prehodi in stopnišči dinamičen in pretočen prostor. Deloma vkopani in z brežinami obkroženi objekti so brez zaprtih obodnih sten, sestavljajo jih položne vesine in klančine, stekleni zasloni in lebdeče strehe. Zaobljene strehe v obliki kril, ki jih nosi konstrukcija kot drevesa razvejanih podpor, lebdijo nad valovito topografijo, ki ponazarja in zagotavlja v vseh smereh svobodno gibanje. Ustvarjen je vabljiv prostor za svobodno gibanje, ki spodbuja in ponazarja dejavni življenjski slog ter vrednote športnega udejstvovanja. Prostor za igre je oglat in zamejen, prostor za teke je zaobljen in brezmejen.

Iz severne strani je iz sprehajališča vzdolž pomožnega stadiona in servisne ceste predviden dostop v atletski center za gledalce in obiskovalce preko ploščadi osrednjega trga ali preko klančine iz javnega parkirišča pod pomožnim stadionom. Od tod je vhod v široko notranjo ulico z dostopi na obe tribuni, ki se na drugo stran izteče proti vhodu za obiskovalce z južne strani centra. Z južne strani vstopajo preko klančine iz službenega parkirišča, ki služi tudi za dovoz in dostavo, športniki, trenerji in drugo osebje centra preko klančine neposredno na spodnji nivo, ki ga osredinja ogrevalna dvorana za teke, od koder imajo neposreden dostop do obeh tekmovališč na istem nivoju. Neposreden je tudi dostop iz nivoja za atlete mimo ogrevalne dvorane za mete do centra za mete vzhodno od pomožnega stadiona. Dvorana in glavni stadion sta zasnovana v enovitem objektu pod skupno streho. Povezuje ju hrbtenica komunikacij v obliki grebena, na katerega so z dveh strani naslonjene tribune, tako da se atletska dvorana odpira na zahodno, glavni stadion pa na vzhodno stran. Enovita struktura spaja prostore odprtega in zaprtega tekmovališča v enoten organizem, ki je analogno organiziran. Prav tako so tehnični in servisni prostori predvideni v obeh stadionih.

Programski sklopi so po prerezu smiselno razporejeni in povezani v treh nivojih. V kleti na nivoju -2.20 m obeh tekmovališč so prostori za športnike in trenerje ter osebje za izvedbo tekmovanj organizirani osno simetrično vzdolž tekaške dvorane za ogrevanje in pomožne treninge. Oblikovan je odprt in živahen prostor druženja atletov in trenerjev med tekmovanji, v času ko ni tekmovanj pa je namenjen različnim uporabnikom za športno vzgojo in treninge. Na istem nivoju so tudi prostori za garderobe, pripravo oziroma prijavo na tekmovanje in vsi ostali pomožni prostori za njihovo izvedbo. Na nivoju nekoliko vzdignjenega pritličja so razporejeni vsi prostori in vsa stopnišča za gledalce in druge obiskovalce atletskega centra vzdolž prostorne, na koncih lijakasto odprte notranje ulice. Iz notranje ulice so urejeni dostopi na sredino višine tribun v dvorani in na glavnem stadionu, ki oklepajo tri strani tekmovališč. Nad notranjo ulico je v nadstropju na obe strani obrnjena restavracija, ki oskrbuje tudi VIP prostore na obeh tribunah. Na osrednjo hrbtenico centra so pripeti še posebni, valjasti volumni, ki delujejo kot vozlišča in tečaji v prostoru. V večjih so ogrevalna dvorana za mete in sklop prostorov za organizacijo tekmovanj ter medicinskega centra, v dveh manjših so prostori uprave in prostori za vodenje tekmovanj. Gradbena struktura centra je enovita in domiselno rešena. Vkopani del centra in osrednji greben komunikacij, dvoranskih, servisnih in spremljajočih prostorov, ob, pod in nad tribunami je izveden iz armiranobetonskih konstrukcij in opečnih sten, steklene stene, streha nad dvorano in nadstreški nad tribunami so iz lahkih jeklenih konstrukcij prostorskih mrež z aluminijasto kritino. Lahke konstrukcije za strehe in nadstrešnice so oblikovane enotno in omogočajo optimalno razporeditev podpor.

Strnjena in deloma vkopana stavbna struktura doprinaša k bolj učinkoviti porabi energije za ogrevanje in hlajenje atletske dvorane ter z njo povezanih zaprtih prostorov v glavnem stadionu. Prostorska zasnova objektov je kompaktna, pregledne in enostavne komunikacije na ločenih nivojih omogočajo dober nadzor in varovanje objekta. Dvorana je primerno naravno osvetljena, svetloba vpada do prostorov v osrednji hrbtenici preko svetlobnih jaškov in svetlobnikov na strehi. Za ogrevanje in hlajenje je predviden zanesljiv vir energetske izrabe podtalnice, na strehah je fotovoltaika. Poleg odsevne kritine prispeva k boljšemu toplotnemu počutju tudi krajinska ureditev atletskega parka, ki preprečuje nastajanje toplotnih otokov.

Komisija je presodila, da je predlagana zasnova od vseh prispelih rešitev najbolj napredna in inovativna, čeprav je zelo enostavna in logična. S svojimi prostorskimi oblikami deluje zračno in lahkotno, s čimer spodbuja k premagovanju prostora in hkrati vabi obiskovalce k druženju in sodelovanju, kar so temeljne vrednote atletike. Krajinske, arhitekturne in inženirske, tehnične strukture so med seboj neločljivo povezane, da med seboj součinkujejo. Odprta zasnova dvorane in stadionov je prožna in toliko odprta, da omogoča enostavno izboljšanje kot tudi nadaljnjo optimizacijo posameznih sistemov, ne da bi se pri tem izgubile ključne prednosti zasnove ali spremenil značaj ambienta atletskega parka. Raztegljiv volumen dvorane in stadiona se da preprosto zvišati, nekatere prostore pod skupno streho povečati, druge zožiti ali zgolj prerazporediti.

Krajinska zasnova sledi amorfni urbanistični zasnovi objektov in predstavlja negativ grajenega. Avtorji se s krajinsko zasnovo in zasnovo prostorskih programov niso poglobljeno ukvarjali. Prostor je oblikovan topomorfno in podpira arhitekturno rešitev na način, da skupaj tvorita celoto, ker so meje med grajenim in terenom zabrisane.

Celovito in dosledno izpeljana zasnova, četudi v nekaterih rešitvah zgolj nakazana, v največji meri odgovarja postavljenim merilom kot tudi visokim pričakovanjem razpisovalca natečaja, zato je komisija predlogu soglasno prisodila 1. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Matej Vozlič, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Vesna Vozlič Košir, univ. dipl. inž. arh.
Mihaela Kastelic, mag. inž. arh.
Mija Mikuž, mag. inž. arh.
Lena Vozlič, štud. arh.
Luka Vozlič

Insert iz poročila komisije:

Natečajni projekt je zasnovan razumno in razmišlja tako o zunanjem mestnem javnem in poljavnem prostoru, kot tudi o funkcionalni notranji organizaciji programa ter atraktivnem oblikovanju objekta.

Zunanji prostor poleg enostavne dostopnosti opredeljuje ideja javnega atletskega parka – travnika za vse, kot ga poimenuje avtor. Oblikovanje novega parka temelji na ideji o sobivanju in interakciji programov Atletskega centra in javnega rekreativnega parka. V park je umeščen en objekt, ki je programsko srce celotnega kompleksa. Centralna vzdolžna promenada skozi objekt povezuje nivoje vadbenih terenov in rekreativnega parka na severu s predlaganim novim travnikom na jugu kompleksa.

O zunanji podobi objekta avtor govori kot o ideji landmarka. Obliko objekta določajo osnovni elementi kompozicije, kot so ovalna dvorana, nadkrita pasaža – promenada ter pravokotna enotna streha. V veliki meri to podobo gradi po mnenju ocenjevalne komisije tudi z nepotrebnimi in v natečajni nalogi ne-zahtevanimi elementi, kot so razgledni stolp, pohodna programska streha in pa velika nadkrita programsko neopredeljena površina na nivoju terena, pod kvadratno obliko strehe ter gabaritom ovalna dvorane.

Zeleno parterno ureditev projekt prenese tudi na fasado pokrite dvorane v obliki zelene zavese. Vsekakor je predlog organizacije športnih programov na strehi zanimiv, vendar predstavlja velik problem s stališča varnosti, dostopnosti, vzdrževanja ter ostalega in zato za investitorja ni sprejemljiv.

Programsko je objekt deljen z ravnino/ploščo na nivoju glavne promenade in sicer na koti +2.60 nad terenom. Pod to koto so garderobe, ogrevalne dvorane ter tekmovališča in spremljevalni program. Nad to koto pa so programi namenjeni obiskovalcem in določenim oddeljenim programom. Ta programska delitev je načeloma sprejemljiva, generira pa pozicijo ogrevalne dvorane na koti -7, kar je sprejemljivo ni pa idealno.

Prometna zasnova celotnega kompleksa je enostavna in jasna – peš, kolesarski in avtomobilski dostopi so rešeni in premišljeni – še posebej je ocenjevalna komisija pohvalila ureditev plaze pred objektom z območji za drop off / hitra dostava / ter parkirnim območjem v bližini vhoda.

Notranja organizacija objekta je funkcionalna in jasna, vendar relativno toga in poti so dolge. Sama pozicija ogrevalne dvorane je tlorisno centralno postavljena vendar po prerezu ločena od garderob in ostalih športnih površin. Dostop do objekta je preko centralne avle, ki je dostopna iz vhodne ploščadi. Tako atleti kot rekreativci uporabljajo ta vhod.

Osrednji prostor atletskega centra je javno dostopna promenada orientirana sever jug. Vzdolž te osi se odpirajo pogledi na vadbene površine. Ob promenadi so nanizani tudi sanitarni prostori.

Mediji so ločeni od atletov ter ostalih komunikacij in programov in imajo vse potrebne prostore za potrebe poročanja in spremljanja dogodkov vključno z mix zono. Tudi prostori organizatorjev so ločeni od ostalih programov in imajo lasten dostop. Rešeni so tudi prostori za restavracijo, ki služijo tudi kot prostori za VIP obiskovalce ter prostori za komentatorske kabine.

Objekt notranje dvorane je prostorsko rezultat geometrije jeklene palične konstrukcije ter ovalne steklene fasade in tribun. Prednost je prav gotovo naravna osvetljenost prostora, drugače pa ta deluje za športni prostor premalo dinamičen in osredinjen. Problem je po mnenju komisije tudi relativno velik nadkrit prostor pod pravokotno streho, ki pa programsko ni jasno osmišljen in opredeljen.

Pozicijo parkirnih površin pod objektom bo vsekakor potrebno še finančno ovrednotiti v naslednjih fazah projekta vsekakor pa zahteva ogromen izkop. Predlagana rešitev ni v celoti premišljena s stališča požarne varnosti in evakuacije. Projekt razmišlja o energetski zasnovi objekta s stališča varčnosti in energetske samozadostnosti, kjer kombinira možnosti naravnega senčenja in vkopane gradnje s sodobnimi rešitvami zemeljskih vrtin, rekuperacije in fotovoltaike ter uporabo materialov kot so jeklo in les. Bistven je tudi predlog kompaktne gradnje v smislu energetske učinkovitosti.

Konstrukcijska zasnova je premišljena in predlaga kombinacijo armiranobetonske konstrukcije in strešne jeklene palične konstrukcije. Kot horizontalni elementi strehe so predlagani pred-izdelani leseni elementi. Lahko trdimo, da je izbran konstrukcijski sistem enostaven tako za izvedbo, kot za vzdrževanje – še posebej odprta palična konstrukcija.

Kvaliteta projekta je vsekakor skrb za vpetost projekta v lokacijo, tako v smislu prehodnosti in navezav na okolico, kot tudi v izoblikovanju prostorov osrednje promenade, plaze oziroma ploščadi pred objektom in parka – travnika na jugu lokacije. Tudi objekt atletskega centra odlikuje jasna zasnova in sinergija med vsemi programi ,zasnova omogoča tudi relativno enostavno prilagodljivost med vsakodnevnim in tekmovalnim režimom.

Krajinska zasnova je subtilna, pestra ter programsko domišljena. Zelene površine so smiselno in enakomerno razporejene po celotnem območju ter predstavljajo enakovreden antipod grajenemu. Razmerje zelenih in tlakovanih površin je ustrezno. Komunikacije in dostopi so logični in funkcionalni ter doživljajsko zasnovani z občutkom za uporabnike in obiskovalce.

Zaradi predlaganih rešitev in elaboriranosti predlogov je projekt ocenjevalna komisija izbrala za 2. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o.

Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh.

Anja Patekar, mag. arh.

Jernej Borko, mag. arh.

Insert iz poročila komisije:

Natečajni projekt odlikuje celostna obdelava razpoložljivega območja, kjer objekti in zunanja ureditev sledijo sorodnim oblikovnim ter organizacijskim principom in ustvarjajo sicer zadržano a razpoznavno prostorsko enoto. Osnovno vodilo pri celostni zasnovi območja je bila delitev območja na štiri enakovredne dele, ki jih povezuje osrednji komunikacijski »križ«. Na prvi pogled klasična urbana delitev, ki je v našem prostoru prisotna že od starega rima naprej, obogatena s tehtnim razmislekom vendarle vodi do inovativnih prostorskih in funkcionalnih rešitev. Vhodno hrbtenico – kot jo imenujejo avtorji – tvori ploščad na pritličnem nivoju na katero so pripeti vsi vhodi. Ploščad se preko širokih stopnišč dvigne na zgornji nivo tribun, prostor pritličja pa preko transparentne steklene stene, preko vhodne avle in hodnikov na drugo stran objekta. Tovrstna arhitekturna zasnova daje objektu kljub njegovi velikosti nekoliko paviljonski izraz. Pravzaprav ima paviljonski izraz kar celotna zasnova območja. Jasno izražena geometrična delitev parternih površin je na vseh nivojih obdana z lahkotno konstrukcijo objektov in obogatena z bujnim zelenjem, ki prav tako nadaljuje to strogo začrtano geometrično zgodbo. Tudi drevesa, ki smiselno senčijo vse povezovalne poti in pomagajo razmejevati različne programske sklope namreč niso razporejena raščeno, kot bi mogoče od parkovnega prostora te velikosti pričakovali, temveč dopolnjujejo jasno arhitekturno urbanistično zasnovo z zasaditvijo v strogem geometričnem redu.

Paviljonsko zasnovo celotnega območja, gledano nekoliko abstraktno, krši le pojavnost glavne atletske dvorane. Vendar tudi velik volumen atletske dvorane zaradi prosojnega pritličnega dela deluje v prostoru lahkotno in skoraj »lebdi« v prostoru. Na simbolni ravni lahko tovrstno zasnovo preberemo kot poskus približanja programa notranjosti naključnim sprehajalcem in ostalim uporabnikom prostora. Zaradi odprtosti programa navzven se objekt mimoidočim na abstraktnem nivoju odpre in vsebina postane vabljiva za vse, ter tako približa šport kar najširšemu krogu ljudi.

Glavni vhod na območje je predviden s severne strani, kjer je tudi dovoz v garažo ter potrebno število zunanjih parkirnih mest. Od tu vodi do vstopne avle in do glavnega dostopa na teraso ter tribune glavnega štadiona pokrita promenada, ki hkrati prekrije tribune pomožnega stadiona. Zelo lepa in čista arhitekturna postavitev, ki se v veliki meri razlikuje od ostalih predlogov, ki dostop umeščajo ob rob območja, pa predstavlja tudi enega redkih pomislekov pri predlagani zasnovi. V času večjih atletskih tekmovanj so pravila namreč zelo jasna in zahtevajo zaradi varnosti popolno zaprtost ogrevalnega štadiona in območja za mete od območij namenjenih gledalcem. Ob tem morata biti območji tudi neposredno povezani, da lahko atleti in osebje nemoteno prehajajo od enega do drugega. Pri tovrstni zasnovi, ki prav zaradi centralne postavitve poti in postavitvijo vseh programov na isti nivo, nedvomno vsebuje dodano arhitekturno kvaliteto, je to brez obsežnejše postavitve tehničnih ovir nekoliko težje izvedljivo a ne nemogoče. Prav tako je v predlagani rešitvi predvideno nekoliko manjše število parkirnih mest od predpisanega s projektno nalogo a jih je prostorsko mogoče dodati. Nehote pa tovrsten predlog odpira vprašanje smiselnosti predpisanega števila parkirnih mest ob nadaljnjem razvoju projekta.

Servisni dostop na območje ter dostop za medije in organizatorje je lociran na južnem robu območja kjer lahko do športnih objektov preko podhoda pod železnico dostopajo tudi dijaki Šiške. Paradoksalno je zaradi lokacije in dialoga z bližnjo zgoščeno mestno pozidavo ravno ta stran oblikovana kot glavna fasada in ima veliko bolj urbani karakter od paviljonske pojavnosti objektov v stiku s parkovno ureditvijo na ostalih delih območja.

Kot zunanja ureditev in umestitev objektov v prostor je zelo jasen tudi notranji ustroj športnih objektov in predviden funkcionalne povezave med posameznim sklopi programa. Nekoliko odstopa le postavitev ogrevalne dvorane prečno na območje. Prostorsko zelo posrečena postavitev, ki razdeli izrazito dolgo lokacijo na dve krajši prostorski enoti ter pomaga tudi pri preprečitvi vdora vetra na glavni atletski stadion, po drugi strani nekoliko onemogoči vzpostavitev centralnega prostora druženja športnikov znotraj objekta in podaljša komunikacijske poti uporabnikov različnih programov. Poleg osrednje dostopne poti torej še ena v vrsti dvoumnih odločitev, za katero pa je komisija menila, da vseeno predstavlja pomanjkljivost v primerjavi s prvonagrajenim objektom.

Krajinska zasnova podpira strogo ortogonalno in monumentalno urbanistično zasnovo in jo z rastrsko postavljenimi drevesi po nepotrebnem potencira, saj je razen grafičnega učinka programsko in doživljajsko nedomišljena. Izstopa kvalitetna zasnova pokritega južnega vstopnega trga. Komunikacije in dostopi so skladno s celotno zasnovo ortogonalni in funkcionalni.

Ne glede na omenjene pomanjkljivosti velja poudariti, da natečajni elaborat predlaga zanimivo, izrazno nekoliko zadržano a zelo dobro in dosledno izpeljano arhitekturno nalogo, ki si v vsakem pogledu zasluži uvrstitev med nagrajene projekte.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

UREDITEV ATLETSKEGA CENTRA LJUBLJANA

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Razstava

1. nagrada: 35479, delovna šifra: 07

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

2. nagrada 35719, delovna šifra: 06

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

3. nagrada 75379, delovna šifra: 08

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 99666_05

Nenagrajeni: 26119_04

Nenagrajeni: 20417_03

Nenagrajeni: 12012_02

Nenagrajeni: 79563_01

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

zaps je članica

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Razstava

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 99666_05

Nenagrajeni: 26119_04

Nenagrajeni: 20417_03

Nenagrajeni: 12012_02

Nenagrajeni: 79563_01

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK