UREDITEV ODPRTIH JAVNIH POVRŠIN STAREGA MESTNEGA JEDRA ŠKOFJE LOKE TER UREDITEV OBREŽJA OBEH SOR

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Predmet razpisanega natečaja je celovito urbanistično arhitekturno in krajinsko-arhitekturno urejanje odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke in obrežja obeh Sor.

Idejni del natečaja obsega ureditve:
A1. del ob Blaževi ulici,
A2. območje Pogorišča na Pepetovem klancu,
A3. kopalno območje v Puštalu.

Projektni del natečaja zajema celovito ureditev treh med seboj povezanih sklopov:
B1. odprtih javnih površin starega mestnega jedra: Mestnega trga, Spodnjega trga, Cankarjevega trga, Pepetovega klanca, Blaževe ulice in Klobovsove ulice z vidika tlakovanja, ozelenitve, zasnove osvetlitve, urbane opreme, prezentacije kulturne in naravne dediščine,
B2. odprtih javnih površin grajskega kompleksa z vidika ureditve obstoječih in novih poti, zasaditve, tlakovanja, zasnove osvetlitve, urbane opreme, prezentacije kulturne in naravne dediščine,
B3. obrežja obeh Sor od brvi na Novem svetu do Sotočja in naprej do kopalnega območja v Puštalu z vidika urejanja brežin, poti in rekreacijskih površin ob rekah, zasnove tlakovanja, osvetlitve, urbane opreme, prezentacije naravne in kulturne dediščine.

Predmet natečaja je tudi konceptualna zasnova urbane opreme v vseh natečajnih sklopih (klop, svetila, varovalna ograja, …).

Naročnik: Občina Škofja Loka
Rok oddaje: 2013-03-01 12:00:00
Zaključno poročilo komisije: 2013-04-08 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednica:
izr. prof. Maruša ZOREC, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednice:
mag. Miha JEŠE, univ.dipl.oec.

Člani:
prof. dr. Ana KUČAN, univ.dipl.inž.kraj.arh.
doc. Miha DEŠMAN, univ.dipl.inž.arh.
Tatjana BERNIK, univ.dipl.biol.
Agata PAVLOVEC, akademska slikarka
doc. Darja MATJAŠEC, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Namestnika članov:
Špela NARDONI KOVAČ, univ.dipl.inž.arh.
Robert STRAH, dipl. varstvoslovec

Poročevalka za arhitekturo:
Damjana ZAVIRŠEK HUDNIK, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalka za krajinsko arhitekturo:
Anja MUSEK, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Izvedenca za kulturno dediščino:
Marija REŽEK KAMBIČ, univ.dipl.um.zgod.
Petra JERNEJEC BABIČ, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Izvedenec za urejanje voda:
doc. dr. Primož BANOVEC, univ.dipl.inž.grad.

Izvedenka za urbanizem:
Marjeta MOHORIČ PETERNELJ, univ.dipl.inž.arh.

Skrbnica natečaja:
mag. Kristina ONUFRIJA, univ.dipl.geogr.

16. 5. 2013

Sporočilo za javnost

Obveščamo vas, da smo zaradi izjemno velikega zanimanja podaljšali razstavo prispelih natečajnih rešitev za Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor, naslovljeno: ”Med oživljeno kulturno dediščino in sonaravno razvojno ureditvijo” Razstava bo v Sokolskem domu na Mestnem trgu 17 v Škofji Loki odprta do 29. maja 2013.

V soboto, 18.5. ob 11. uri in v soboto, 25.5. ob 10.30 uri bomo organizirali voden ogled po razstavi:

18.5. si bomo razstavo ogledali skupaj s soavtorjem prvonagrajene natečajne rešitve Robertom Potokarjem u.d.i.a., Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o.,
25.5. nas bodo po razstavi vodili člani ocenjevalne komisije.

19. 4. 2013

Vabilo na razstavo

Občina Škofja Loka z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije vabita na otvoritev razstave natečajnih rešitev. Otvoritev bo v petek, 19.4.2013, ob 19.00 uri v Sokolskem domu na naslovu Mestni trg 17 v Škofji Loki. Razstava bo odprta do vključno 15.5.2013 od torka do petka od 10.00 do 12.00 ure in od 17.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 9.30 do 12.30 ure in ob nedeljah od 9.30 do 12.30 ure in od 17.00 do 19.00 ure.

Vabljeni!

Plakati

Avtorji:

Ravnikar Potokar arhitekturni biro

Ajdin Bajrovič, u.d.i.a.

Primož Žitnik, u.d.i.a.

Robert Potokar, u.d.i.a.

Špela Kuhar, u.d.i.a.

Andrej Blatnik, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Krajinska arhitektura:

dr. Tanja Simonič Korošak

Urbana oprema:

Studio Miklavc

Jure Miklavc, u.d.i.o.

Jaka Verbič, u.d.i.o.

Jože Carli

Silva Cimperman

Insert iz poročila komisije:

Koncept urejanja odprtih javnih površin izhaja iz želje, da bi mesto dobilo enotno mestno podobo. Novi tlaki, urbana oprema in krajinske ureditve bi jo ustvarili z zadržanim avtorskim pristopom, v sozvočju s srednjeveško in baročno podobo mesta. V prostor vnaša dva nova prostorska koncepta – Pravljično Loko in koncept urbane Forma vive. Predvsem prvi se zdi zanimiv in bi ga veljalo nadgraditi in realizirati. V grafičnih analizah ponuja jasno branje obstoječega mestnega in krajinskega sistema. Dopolnjuje ju z občutljivimi predlogi, ki so realno izvedljivi – za urejanje prometa, za vstope in poti čez mesto, za pozicije igralnih površin in z jasno shemo zelenega sistema mesta. Glavna odlika elaborata je zadržan pristop tako v urbanih kot krajinskih ambientih, novi posegi se subtilno vklapljajo v obstoječ prostorski kontekst. Rešitev je enostavna, s premišljenimi prostorskimi poudarki.

A1 del ob Blaževi ulici

Za Blaževo ulico predvideva oblikovanje enotnega objekta z dvokapno streho, z gostinskim lokalom in mladinskim centrom, kar je primeren program. Objekt predstavlja primeren zaključek niza ob Blaževi ulici. Enoten volumen ustreznih gabaritov oblikovno ni dovolj prepričljiv, saj je njegova podoba preveč ruralna.

A2 območje Pogorišča na Pepetovem klancu

Predlog ureditve Pogorišča na Pepetovem klancu predvideva dvoetažno garažno ploščad z novim, prečno postavljenim objektom. Kljub temu, da prepušča poglede na cerkev Sv. Križa na Hribcu, kar je kvaliteta, pa rešitev ne morfološko ne oblikovno ni najbolj primerna.

A3 kopalno območje v Puštalu

Območje kopališča ureja ustrezno, zadržano, z majhnimi intervenciami. Parkovna ureditev s posameznimi skupinami dreves in posamičnim drevjem ohranja odprtost prostora, a ga obenem ustrezno členi na podenote. Ohranjajo se travnate površine, za ležanje so v prostor umeščene lesene in delno kamnite ploščadi. V območje kopališča je postavljen kontejner, dvignjen nad nivo terena. Objekti so premični in se lahko pozimi tudi začasno odstranijo. Nad jezom rešitev umešča dodatno brv.

B1 odprte javne površine starega mestnega jedra

Zasnova javnih površin upošteva hierarhijo posameznih prostorov, vendar jih smiselno poveže v enovito celoto. Pri tem je elaborat poseben prav v svoji zadržanosti, s katero mu uspe izpostaviti obstoječe kakovosti posameznih ambientov kot delov celote.

Ureditev Mestnega trga ustvarja ustrezno podlago srednjeveški urbani dediščini. Prostor zalije z enotnim tlakom, ki dobi gostejšo strukturo na robovih, v liniji nekdanjih pločnikov, kamnite predpražnike pred hišami in zgoščeno strukturo kovinskih črt v pasu, ki povezuje kužno znamenje, drevesa in obstoječi vodnjak. Z drobno členitvijo ploskve nevsiljivo razrešuje višinske razlike, izpostavlja kvaliteten obod trga in vse njegove obstoječe prvine. Osnova tlaka so granitne kocke v dveh dimenzijah, vanjo so vpeti tanki kovinski pasovi. Nivo tlaka steče na podest pred obstoječo stavbo na Cankarjevem trgu in se preko vogalnega stopnišča prelije na nivo pred cerkvijo sv. Jakoba. Izčiščen prostor Cankarjevega trga dopolnjuje bronast relief mesta na konzolnem podstavku nad stopnicami, v vogalu na severnem delu trga predvidi novo lipo, s katero zapolni prazen, nedefiniran prostor. Rešitev Cankarjevega trga je enostavna in izpostavlja bistvo prostora. Potreben je le razmislek o rešitvi zahodnega roba, ki je neustrezen. Postavitev dreves na Mestnem trgu je prostorsko ustrezna, saj se jasno loči od mogočne lipe v severnem delu, ustrezen odnos pa vzpostavi tudi do kužnega znamenja, ki ga ne zakriva. Morda kaže ponovno razmisliti o ustreznosti drevesne vrste. Komisija je pozitivno ocenila tudi predloge povezav Mestnega trga s Klobovsovo ulico skozi atrije mestnih hiš.

Spodnji trg ureja z enosmernim prometom in enotno tlakovano površino iz granitnih plošč. Trg se tako poenoti v en prostor, potrebno pa je premisliti denivelacijo območja glede na pozicije obstoječih vhodov v stavbe. Na prostoru pred Kaščo predvideva ureditev trga s tremi drevesi, ki v prostoru ustvarijo nov rob in merilo. Z diskretnimi poudarki izpostavlja posebne prostore na Spodnjem trgu – ob lipi in vodnjaku. Na stičišču Spodnjega trga in Pepetovega klanca predvideva ureditev manjšega trga, z oznako lokacije pasijona, spodnji zaključek klanca pa spelje do obstoječe hiše, pred katero zasadi drevo. Rešitev izteka grajskega hriba na trg pred Upravno enoto ni prepričljiva, saj ohranja nivojsko razliko, kar ne rešuje funkcionalnih potreb naročnika. Predlog ureditve igrišča je ustrezen.

Zasnova urbane opreme ima jasen koncept, ki oblikovno poveže vse elemente urbane opreme, od pasov v tlaku, talnih oznak, klopi, količkov, obrob za drevesa do košev za smeti in svetil. Koncept, oblikovanje in izbor materialov so bili med vsemi elaborati prepoznani kot najkvalitetnejši.

B2 odprte javne površine grajskega kompleksa

Elaborat ureja grajski trg z enotnim tlakom, v katerem se ponovno pojavlja ritem kovinskih črt, v ta ritem vpenja strukturo novih luči ob obodu nekdanjega grajskega stolpa. Rešitev dvorišča je čista in izpostavlja obstoječe prvine prostora. Prostor dvorišča preko nove klančine poveže s parkovno ureditvijo.

Parkovna ureditev predstavlja najustreznejšo rešitev med vsemi prispelimi natečajnimi rešitvami. Zasnova upošteva zgodovinska izhodišča in izoblikovanost terena, naslanja pa se tudi na enostavnost vzdrževanja. Park sestavljajo štirje smiselno povezani deli. V nekdanjo os je postavljen Slivov vrt, kar vzpostavi ustrezno razmerje z obstoječim zavarovanim lipovim drevoredom. Ob obzidju dodaja še Dišeči vrt, ohranja pa tudi območje amfiteatra, kamor postavi paviljon. Avtorji izčistijo neposredno okolico gradu in jo z grajskim parkom povežejo s tlakovano ploščadjo.

B3 ureditev obrežja obeh Sor

Rešitev predlaga sprehajalno pot na levem bregu Selške Sore med brvjo Novi svet in do mosta pred Šeširjem. Predvidi nove dostope do vode. Tudi pri oblikovanju bregov ob območju klavnice avtorje vodi zadržan pristop, ki izpostavlja poglede na reko, ureditev na območju sotočja pa zasnuje na razbiranju kvalitet okoliškega prostora, na katerega se navezuje z vizurami iz premišljeno oblikovanih ambientov.

Elaborat prinaša v območje obravnave dobre rešitve, ki nadgrajujejo kvalitetno in občutljivo območje starega mestnega jedra ter odnos do njegove neposredne okolice. Z diskretnim tlakom izpostavlja predvsem obstoječe prostorske kvalitete “pisane” Loke in z vsemi novimi rešitvami vzpostavlja ustrezno ravnovesje med tradicijo in sodobnim. Posebej je občutljiv v prikazu materialnosti zasnove in posameznih ambientov. Iz teh predstavitev daje elaborat slutiti, da bi lahko izvedene rešitve na najbolj primeren način prispevale k prenovi javnih površin Škofje Loke. Predlog je skladen z izjemnim zgodovinskim kontekstom prostora, zato elaborat predlagamo za prvo nagrado za sklope B1, B2 in B3 ter priznanje za sklopa A1 in A3.

Plakati

Avtorji:

Plan B, d.o.o.

Klara Bohinc, štud.arh.

Matej Delak, u.d.i.a.

Rok Hočevar, štud.arh.

Katja Lončar, abs.

Urša Komac, u.d.i.a.

Gašper Medvešek, u.d.i.a.

Jerica Polončič, abs.

prof. dr. Aleš Vodopivec, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Krajinska arhitektura:

Matej Kučina, u.d.i.ka.

Eva Prosen, u.d.i.ka.

Konzultant za osvetlitev:

Mihael Lepšina, u.d.i.e.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat ima jasno predstavljeno analizo mesta, katerega terasasta logika sledi naravnemu terenu. Posebej kvalitetno je predstavljeno branje obstoječega prostora, v katerem avtorji prepoznajo zanimivo nizanje teras in na njih izmenično umeščanje krajinskih in urbanih ureditev: Grajski park – Mestni trg – zaledni vrtovi – Spodnji trg – sotočje obeh Sor. Zanimiv je prikaz treh prečnih povezav – nunski vrt – Blaževa ulica – trg ob Kašči – krajinska ureditev ob klavnici; Mestni trg – prehod Pekel – sotočje obeh Sor in Krancelj – grad – Pepetov klanec – Puštal s cerkvijo Sv. Križa na Hribcu.

Osnova za prenovo javnih urbanih prostorov je ureditev prometa, pri čemer elaborat podaja jasno zasnovo dveh večjih in enega manjšega parkirišča na obodu starega mestnega jedra, enosmerni promet po Spodnjem trgu in dvosmernega po Pepetovem klancu. Za boljšo mobilnost po mestu in lažjo dostopnost na grad predlaga električne avtomobile namesto dvigala. Koncept urejanja javnih prostorov – trgov, ulic in zelenega sistema izhaja iz identitete prostora samega, izhodišče elaborata je, da nove ureditve ne smejo preglasiti obstoječega, novo je dodano v pravi meri in le tam, kjer je to potrebno zaradi novih vsebin ali nedorečenosti prostora (anketne lokacije).

Zanimiv je predlog, da se območje Kranclja očisti in do njega spelje novo pot. Spiralna pot na Krancelj že obstaja, potrebno bi jo bilo le obnoviti, predlog lesenega stolpa je zanimiv, vendar s stališča kulturne dediščine zahteven. Lokacija z razgledom pa lahko predstavlja nov potencial za vse stanovalce in obiskovalce Škofje Loke.

Elaborat podaja predlog urejanja za območje klavnice, kjer smiselno predvideva nov mestni park, ki bi se terasasto širil do sotočja obeh Sor. Odprtost danes za javnost popolnoma zaprtega prostora klavnice in podobna vsebinska zasnova, kot jo predvideva elaborat, bi lahko predstavljali pomembno obogatitev obrečnega prostora Škofje Loke.

A1 del ob Blaževi ulici

Gabarit volumna za Blaževo ulico je primeren, prav tako odmik strehe od obzidja, povezava parterja z Blaževo ulico je kvalitetna, prav tako predlog programa medgeneracijskega centra z javnim parterjem v stavbi. Vsebinska povezava z območjem nunskega vrta in aktivnostmi starejših je zanimiva. Elaborat za nunski vrt predlaga vrtičke kot aktualno referenco na nekdanjo rabo prostora, kar je gotovo boljše kot obstoječe parkiranje.

A2 območje Pogorišča na Pepetovem klancu

Predlog za območje Pogorišča se navezuje na koncept urejanja celotne poteze Pepetovega klanca, na katerem elaborat predlaga ureditev več specializiranih tržnic. Na območje Pogorišča umešča živilsko tržnico, na križišče s Spodnjim trgom obrtno tržnico. Programski predlogi so zanimivi, garaža ponuja malo parkirnih mest, a je racionalna glede na izkop terena. Med elaborati, ki obravnavajo lokacijo Pogorišča kot trg, oz. praznino je ta predlog najprimernejši, saj definira prazen prostor s postavitvijo paviljonov in usmerja poglede preko stavb na cerkev Sv. Križa na Hribcu. Z razbremenitvijo prometa in zasnovo različnega tlakovanja spreminja elaborat območje Pepetovega klanca iz prometne v trško površino. Predlagan iztek grajskega pobočja na trg pred Upravno enoto preko amfiteatralnega stopnišča s stranskimi klančinami je najprimernejša rešitev za ta prostor.

A3 kopalno območje v Puštalu

Kopališče v Puštalu jasno omeji na vzhodni strani z dolgo linearno pergolo, pod katero se nizajo različne vsebine v polnih volumnih. Preostali prostor prepušča dobri krajinski ureditvi, z novimi intervencijami se ne dotika kvalitet v prostoru (jez), za nekatere pa predvideva le delne funkcionalne preureditve (brežina). Nova poteza se dobro izteče tudi v dejanski prostor kopališča, ki se dogaja za jezom, na njegovi južni strani. Ta predlog je bil prepoznan kot ena boljših rešitev za območje kopališča v Puštalu.

B1 odprte javne površine starega mestnega jedra

Predlog urejanja trgov je zasnovan glede na hierarhijo posameznih prostorov. Med njimi je najpomembnejši Mestni trg, na katerem je predviden vzdolžni pas, ki sledi longitudinalni zasnovi prostora in s katerim avtorji povežejo obstoječe elemente – kužno znamenje, vodnjak in drevesa v celoto. Predvideva novo zasaditev, v katero obojestransko vpne kužno znamenje in s katero se poveže tudi z lipo in območjem vrta pri Homanovi hiši. Po mnenju komisije s tem nekoliko preveč zabriše raznolikost posameznih mikroambientov in elementov znotraj trga. Nivojske razlike terena v elaboratu niso obdelane. Elaborat predvideva za tlakovanje različne materiale in strukture iz domačega kamna, raznolikost tekstur predstavlja premočno členitev prostora. Ureditev Cankarjevega trga je primerna, saj prispeva z enostavnim oblikovanjem nivojskih razlik k boljši čitljivosti prostora, elaborat odstrani nekvaliteten obstoječ objekt na zahodnem robu in ga zastre z novo zasaditvijo, kar ni izvedljivo. Vso pozornost s tem usmeri proti glavni ambientalni kvaliteti, to je cerkvi Sv. Jakoba. Na Spodnjem trgu z diskretnimi novimi intervencijami oblikuje mikroambiente – trg ob Kašči, prostor pod lipo, obrtno tržnico pod Pepetovim klancem in zelen pas z vodnjakom, ob izteku poti čez Pekel. Tu edini predvidi dodatno pot čez vrtove, kar je bilo prepoznano kot posebna kvaliteta elaborata.

Zasnova urbane opreme ima jasen koncept, ki oblikovno poveže vse elemente urbane opreme, od pasov v tlaku, talnih oznak, klopi, količkov, obrob za drevesa do košev za smeti in svetil. Koncept, oblikovanje in izbor materialov so bili, podobno kot pri prvonagrajenem elaboratu, prepoznani kot kvalitetni in ustrezni.

B2 odprte javne površine grajskega kompleksa

Grajsko dvorišče uredi tako, da označi obod nekdanjega stolpa s perforirano pločevino, notranjost pa uredi kot plitvo vodno zrcalo. Taka ureditev je z vidika kulturne dediščine manj sprejemljiva, saj v prostor vnaša elemente, ki vanj zgodovinsko ne sodijo.

Elaborat podobno kot prvonagrajeni izčisti prostor nekdanjega grajskega parka, izpostavi nekdanjo os (z enovrstnim drevoredom), poišče ustrezno lokacijo za vrt ob obzidju, vendar ambiente med seboj nekoliko grobo poveže. V parku predvidi tudi dva nova paviljona – kar je po mnenju komisije nepotrebno. Neustrezna je uporaba enake arhitekturne govorice paviljonov v parku in na kopališču v Puštalu, saj je to v opreki z njunim pomenskim in prostorskim kontekstom.

B3 ureditev obrežja obeh Sor

Elaborat predlaga poti na obeh bregovih severno od starega jedra, vendar pretirava z intenzivnostjo ureditev. Neustrezne so izpeljave pohodnih hodnikov nad vodo. Prostor na sotočju ureja z novimi terasami, ob katerih spelje pot do Puštalskega mostu in prek njega do kopališča Puštal.

Elaborat prinaša jasne konceptualne rešitve za širši prostor ter kvalitetne predloge za vsa anketna območja. Za območja projektnega dela natečaja predstavi jasno zasnovane in kvalitetne predloge, ki pa so v svoji materialni zasnovi nekoliko preveč togi in močni in bi lahko v razmerju med starim in novim prevzeli premočno vlogo (tlak na trgih, grajski park). Zaradi omenjenih kvalitet se je komisija odločila, da podeli elaboratu drugo nagrado za sklope B1, B2 in B3 ter priznanje za sklope A1, A2 in A3.

Plakati

Avtorji:

Paulo Barbaresi, u.d.i.a.

Nataša Blažko, m.i.a.

prof. Jurij Kobe, u.d.i.a.

Maja Kovačič, m.i.a.

Tanja Paulin, m.i.a.

Peter Plantan, u.d.i.a.

Urša Podlipnik, u.d.i.a.

Iztok Kavčič, u.d.i.ka.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat raziskuje zgodovinske sledi, materiale in nabor urbane opreme, da bi na teh osnovah ponudil rešitve po načelu manj je več in na ta način ohranjal vsebinsko in oblikovno že sedaj dovolj bogat prostor Škofje Loke. Med vsemi najbolj sistematično razišče problematiko prostora in nanjo ponuja odgovore. Vendar ti niso povsod in povsem usklajeni z občutljivim kontekstom in merilom Škofje Loke.

A1 del ob Blaževi ulici in A2 območje Pogorišča na Pepetovem klancu

Predlog za ureditev Pepetovega klanca je prostorsko zanimiv, saj predvideva prezentacijo mestnega jarka in možnost prehajanja pod rekonstrukcijo srednjeveškega mostu v prostore pod trgom pri Upravni enoti. Predvidena objekta na Pogorišču – hotel (3xK + P + N1 + N2 + M) in mladinski center (P + N1 + M) v Blaževi ulici sta predimenzionirana in v morfološkem smislu nista sprejemljiva. Arhitekturni izraz objektov je zanimiv, čeprav ne najbolj primeren za mestni kontekst Škofje Loke, na Pogorišču je preveč urban, v Blaževi ulici preveč ruralen. Nadstrešnica na koncu niza objektov na zahodni strani Spodnjega trga konstrukcijsko ni obdelana, čeprav je kot predlog zaključka niza ob Spodnjem trgu zanimiva. Umestitev garažne hiše pod nunski vrt omogoča sodobno interpretacijo nunskih vrtov kot novega mestnega parka.

A3 kopalno območje v Puštalu

Kopališče v Puštalu je urejeno z dolgo potezo parterne ureditve na strani lokacije, vzdolž katere avtorji predvidijo ureditev parkirišča. Na tej potezi je predlagan manjši paviljonski objekt pod dolgo horizontalo – linearno streho, ki lebdi nad nekoliko dvignjeno ploščadjo. Zasnova ureditve in pozidave območja izhaja iz velikopotezne logike nadvodnih in obvodnih ureditev jeza in brežin. Ob taki zasnovi elaborat ohranja večji del območja prazen, namenjen krajinski ureditvi in aktivnostim na prostem.

B1 odprte javne površine starega mestnega jedra

Elaborat Mestni trg, Spodnji trg in Klobovsovo ulico obravnava kot ulice, razširitve v urbanem tkivu pa prepoznava kot trge, ki jih poudarja s štirikotnimi okvirji iz svetlega tlaka. Takšno poudarjanje stranskih trgov je morda manj primerno. Mestni trg oblikuje kot enoten prostor, kot historičen spomin predvidi le drugačen tlak ob objektih in osrednjo muldo iz mačjih glav. Elaborat se ne ukvarja s problematiko denivelacije trga, sama mulda pa konkurira liniji historičnih elementov trga in dreves za njo. Predlog zbiranja gospodinjskih odpadkov v prostoru starega mestnega jedra ne sme biti domena odprtega javnega prostora, tudi če so vkopani v tla.

Prostor Cankarjevega trga ima predvideno novo stopnišče, ki ga diagonalno prečka klančina. Prostor je čist, pred objektom na zahodni strani so predvideni trije stebrasti gabri, na severnem delu trga pa ob gostinskem vrtu nova lipa. Zasnova izpostavlja cerkev Sv. Jakoba kot primarno kvaliteto prostora, vprašljiva je funkcionalna zasnova klančine preko stopnišča, predvsem tudi glede na smer gibanja.

Elaborat posebej izpostavlja vse mikroambiente, ki že sedaj ponujajo prostorske in ambientalne nastavke za oblikovanje manjših trgov ali ureditev – kot na primer pot skozi Pekel, ureditev ob Špitalski cerkvi, trgi pri dostopu na grad, vendar jih likovno preobloži. Manj ustrezno je predlagano parkiranje na Spodnjem trgu, saj ne prispeva k razkrivanju ambientalnih vrednosti.

Dvigalo na grad je predvideno s Klobovsove ulice, prek novega podzemnega hodnika ob veznem traktu Nunskega samostana ob obstoječem stopnišču. Ta lokacija je zanimiva, a izvedbeno zelo zahtevna. Zasnova te povezave se navezuje na ureditev grajskega dvorišča, na katerem elaborat predvideva izkop temeljev stolpa in prezentacijo arheološkega nivoja. Ta nivo v nadaljevanju poveže s parterjem grajskega parka. Grajsko dvorišče je dostopno prek nove klančine skozi zahodni grajski stolp, elaborat prezentira linijo porušenega zahodnega trakta z jekleno konstrukcijo, pod katero omogoča vizualni stik ploščadi z grajskim parkom. To je drzen, a prostorsko in interpretativno zanimiv predlog, ki bi zahteval intenzivno interdisciplinarno usklajevanje. Prezentacija nekdanjih gabaritov – zahodnega trakta in nekdanjega grajskega stolpa z jekleno konstrukcijo je smiselna, vendar ne povsem dosledno izpeljana in brez dvogovora z obstoječim.

B2 odprte javne površine grajskega kompleksa

Tudi ta elaborat izčisti prostor nekdanjega grajskega parka, pri čemer ohranja obstoječo morfologijo reliefa, ki pa ni povsem v skladu z zgodovinskimi izhodišči. V nekdanji osi sicer izpelje pot, vendar je prostorsko ne osmisli. Ohranja avditorij in zavarovan lipov drevored. Ureditev zeliščnega vrta predlaga ob obzidju, pri čemer pobočje uredi v terasah, na katerih predlaga vzpostavitev sadovnjaka.

B3 ureditev obrežja obeh Sor

Elaborat odlikujejo ureditev ob Koširjevem mlinu, ureditev obrežja pod avtobusno postajo, točkovna konzolna razgledišča, dostopna iz starega mestnega jedra in ureditev sotočja, kamor umesti tudi otroško igrišče.

Elaborat je intenzivno obdelan v vseh segmentih in s posameznimi rešitvami smiselno prispeva k razmislekom o urejanju krajinskega in urbanega prostora. Rešitve so prostorsko zanimive, a ponekod presegajo občutljivo merilo prostora Škofje Loke. Žirija se je zato odločila, da elaboratu podeli tretjo nagrado za sklope B1, B2 in B3 ter priznanje za sklop A3.

Plakati

Avtorji:

Rok Jereb, u.d.i.a.

Blaž Budja, u.d.i.a.

Nina Majoranc, u.d.i.a.

Nika Cigoj, u.d.i.ka.

Mojca Balant, u.d.i.ka.

dr. Aleš Mlakar, u.d.i.ka.

Jan Žiher, štud. arh.

Sara Zorzut, u.d.i.a.

Petra Stojsavljevič, u.d.i.a.

Žiga Culiberg, u.d.i.o.

Insert iz poročila komisije:

PRIZNANJE za sklopa B2 in B3 ter priznanje za sklopa A1 in A2

Elaborat si kot cilje projekta zastavlja prepoznaven značaj mesta, boljšo organizacijo prostora, kakovost javnih površin, raznolikost in navezavo na preteklost v smislu reciklaže in reintegracije. Konceptualna programska skica mestnega jedra je jasna in prevedena tudi v zasnovo tlakovanja vseh javnih površin.

A1 del ob Blaževi ulici

Objekt na Blaževi ulici sledi gabaritu obstoječega stavbnega niza, z dodatnimi členitvami, ga razgiba, program hiše pa poveže z ulico in odpre proti vedutam na grad. Odmik od obstoječega zidu je dober, predvidena »firbec okna« so duhovit motiv, a za omenjeno lokacijo neustrezna.

A2 območje Pogorišča na Pepetovem klancu

Ureditev Pogorišča na Pepetovem klancu je enovita skulpturalna poteza, ki celotno lokacijo zapolni s programom garažne hiše in jo razčleni na dva nivoja, spodnji poln kamnit podstavek z uvozom v garažo in zgornji lebdeč plašč, ki s strukturo spominja na nekdanje gospodarsko poslopje. Volumen ne zakriva pogledov, nasprotno, deluje kot primeren passe-partout veduti na cerkev Sv. Križa. Pod streho bi bilo mogoče locirati tudi druge, bolj javne vsebine.

A3 kopalno območje v Puštalu

Prostor kopališča v Puštalu je napolnjen s programom, ki je lociran na vzhodnem robu lokacije. Programski niz zaključuje dvojna dvokapna streha, ki se vklaplja v silhueto objektov v zaledju. Predlog sicer pušča osrednjo ploskev prazno in jo ustrezno členi s prosto razporejenim drevjem, vendar na robove vnaša preveč programa, ki ni nujno vezan na lokacijo.

B1 odprte javne površine starega mestnega jedra

Elaborat predvideva enoten sistem tlakovanja za ulice in trge. Moderen raster svetlih črt in temnejšega tlaka bi predstavljal v prostoru premočan element, osrednja mulda v svetlem tlaku na Mestnem trgu, opremljena še s klopmi, bi razdelila prostor na dva dela ter konkurirala kužnemu znamenju in obstoječemu vodnjaku. Zasnova nivojske ureditve Cankarjevega trga je korektna, umestitev nove lože pa preveč monumentalen predlog. Spodnji trg elaborat ureja z enakim rastrom tlaka in osrednjo muldo, kar ne ustreza drobnemu merilu prostora. Urbana oprema oblikovno ni ustrezna.

B2 odprte javne površine grajskega kompleksa

Ureditev grajskega parka je v strukturnem smislu zadržana, kar komisija prepoznava kot kakovost, vendar je na oblikovni ravni mestoma preveč urbana (kamni v travnatem pobočju kot nadomestilo za avditorij). Umestitev vrtička ob os je zgodovinsko in programsko neustrezna, prav tako zaključek osi s pergolo, postavljeno prečno na novo stopnišče. Primerna pa je odstranitev obstoječega vrtička ob gradu in ureditev gostinske ploščadi. Razgibana ploskev grajskega dvorišča je drzen predlog, ki predvideva spodnjo etažo, vendar ni v skladu z zahtevami Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Stik grajskega dvorišča s parkom je ustrezno oblikovan.

B3 ureditev obrežja obeh Sor

Elaborat odlikuje programsko smiselna in prostorsko ustrezna ureditev obrežij obeh Sor. Neustrezna je le nova pozidava na območju klavnice, saj natečajna komisija to območje prepoznava kot potencial za parkovno ureditev, ki je lahko občasno poplavljena.

Žirija se je odločila, da elaboratu podeli priznanje za sklopa B2 in B3 ter priznanje za sklopa A1 in A2, pri čemer posebej izpostavlja kakovost krajinskih ureditev.

Plakati

Avtorji:

Jernej Gartner, arh.

Gregor Košorok, u.d.i.a.

Brigita Babnik, arh.

Urban Švegl, u.d.i.ka.

Miloš Todorovič, u.d.i.g.

Urška Bertok, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

PRIZNANJE za sklop B3 ter priznanje za sklop A3

Elaborat je poseben zaradi nekaterih dobrih prostorskih rešitev in brezkompromisnih predlogov ter prezentacije teh razmislekov z modeli in skico. Je tudi eden izmed dveh, ki predvidevata ureditev parterja do območja avtobusne postaje in Kapucinskega trga s Koširjevim mlinom, kamor umešča primerne nove vsebine.

A1 del ob Blaževi ulici

Za Blaževo ulico ne predvideva pozidave, temveč na območju ureja otroško igrišče. Lokacija igrišča je na tem mestu sicer ustrezna, saj je to v tem delu edina sončna lokacija. Drugih problemov ne rešuje.

A2 območje Pogorišča na Pepetovem klancu

Za lokacijo na Pogorišču predvideva zapolnitev vrzeli, predlog pa ni natančneje obdelan.

A3 kopalno območje v Puštalu

Ureditev kopališča v Puštalu je ustrezna, saj se z zasnovo parterne ureditve umakne na vzhodni rob območja in na izteku te poteze za jezom predvidi manjšo čolnarno. Vse programe kopališča uredi kot paviljonske kontejnerje, ki jih povezuje enoten tlak, dvignjen nad nivo terena. Čolnarna je smiselno umeščena v izteku komunalno opremljene osi, ki združuje ploščad in več programsko različnih objektov v obliki paviljonskih kontejnerjev. Parkovna ureditev kopališča »komunalno os« zakrije z drevoredom, med osjo in obrežjem pa območje kopališča uredi v proste travnate površine in urejena območja za postavitev ležalnikov in za otroško igro in športne aktivnosti. Omenjeni program v parku je preveč definiran in lokacijsko določen.

B1 odprte javne površine starega mestnega jedra

Predlagane rešitve so izdelane premalo konkretno. Makete in skice prikažejo osnovno idejo, ni pa iz njih razvidna detajlnejša obdelava na projektnem nivoju. Rešitev na Mestnem trgu predvideva zasnovo enotnega tlaka, s posebnim pasom, ki poveže kužno znamenje z vodnjakom in zasaditvijo. Kvaliteten je predlog stopnišča za namene denivelacije ob Homanovi hiši. Klančina, ki vodi prek stopnišča na Cankarjevem trgu, ni najbolj funkcionalna. Ureditev Spodnjega trga ni dorečena, pozitivno izstopa predlog novega trga ob Šeširju, ki vzpostavlja na območju Kašče več javnih površin ob vodi. Iztek grajskega hriba na trg pred Upravno enoto je zasnovan kot položno stopnišče, ki ga prečka klančina, kar v funkcionalnem smislu ni najbolj ustrezna rešitev

Parkiranje v podzemnih etažah na nunskem vrtu in ureditev parterja kot parkovne površine je ustrezna rešitev, če Občina zagotovi ustrezen dostop z glavne ceste (sedanji dostop preko Kamnitega mosta ob obzidju ni ustrezen). Vsekakor natečajna komisija priporoča, da se začasno parkirišče sčasoma preuredi v parkovno površino. Posebno pohvalo natečajna komisija namenja predlogu krajinske tehnike pri zagotavljanju pogojev za rast dreves na območju starega mestnega jedra.

B2 odprte javne površine grajskega kompleksa

Ureditev grajskega dvorišča je zanimiva predvsem zaradi odstranitve opornega zidu na južni strani in njegove transformacije v široko stopnišče, za kar natečajna komisija namenja priznanje. S stopniščem je dosežena boljša povezava dvorišča s parkom, kljub zadržkom izvedencev za kulturno dediščino, pa takšna rešitev ni nezdružljiva s prezentacijo nekdanjega zahodnega trakta na tem mestu.

Predlog za ureditev parka ni ustrezen. Poudarjanje osne zasnove je premočno in ni v sozvočju s prostorom. Posamezni elementi, pergola, vodni motiv, osrednji drevored, prav tako kot obojestranski drevored na robovih spodnje terase skupaj z amfiteatrom delujejo izumetničeno in odstopajo od zgodovinskih izhodišč. Ohranjanje obstoječe diagonalne poti po brežini ni smiselno, saj pot grobo zareže vanjo. Umeščenost formalnega vrta na vrhnjo teraso ob obzidje in ohranjanje obstoječega lipovega drevoreda ob obzidju je ustrezno.

B3 ureditev obrežja obeh Sor

Ureditev obrežja obeh Sor predstavlja eno boljših natečajnih rešitev. Natečajniki prepoznavajo odnos starega mesta do vodotokov kot kakovostno zgodovinsko dediščino, saj so jih ljudje od nekdaj izkoriščali, v zadnjem času pa zanemarili. Kjer je možno, natečajniki predlagajo povezavo mesta z reko v največji možni meri. Ureditev pod avtobusno postajo je najbolj kakovostna med vsemi natečajnimi rešitvami, prav tako ureditev sotočja obeh Sor pod območjem klavnice, ki ga smelo preoblikujejo tako, da z njim ublažijo dinamiko stekanja obeh Sor. V na novo oblikovani rt natečajniki umestijo kip Agate in Jurija. Parkovna ureditev na sotočju kaže odlično izhodišče za nadaljevanje parkovne zasnove tudi na območje klavnice in gorvodno ob levem obrežju Poljanske Sore proti Puštalskemu mostu.

Grafično elaborat ne zadosti vsem zahtevanim vsebinam, vsebuje pa rešitve, ki jim je potrebno prisluhniti in jih upoštevati. Posebno pohvalo natečajna komisija namenja razumevanju značilnosti prostora, ki se kaže skozi (pre)oblikovanje posameznih ambientov in v krajinskih ureditvah. Zaradi zanimivih in posebnih prostorskih predlogov, posebej za območje sotočja obeh Sor in grajskega dvorišča, ki pa jim manjka dorečenosti na nivoju izbora materialov in izvedbe, se je komisija odločila, da podeli elaboratu priznanje za sklopa B2 in B3 ter priznanje za sklop A3.

Plakati

Avtorji:

Tomaž Stupar, u.d.i.ka.

dr. Dušan Stupar, u.d.i.ka.

dr. Davorin Gazvoda, u.d.i.ka.

Taja Sever, u.d.i.ka.

Uroš Birsa, u.d.i.a

Ana Konda, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

ZNIŽANO PRIZNANJE za sklop A1

Zasnova elaborata sledi hierarhiji posameznih prostorov Škofje Loke, kjer želi ločevati med srednjeveškim jedrom mesta znotraj obzidja in območje izven njega predstaviti na sodobnejši način.

A1 del ob Blaževi ulici

Za ureditev prostora ob Blaževi ulici predvideva steklen paviljon z ravno streho, katerega gabarit ne bi presegal višine obstoječega obzidja. S strani varstva kulturne dediščine je to razmišljanje sprejemljivo, saj tak objekt domiselno odstopa od konteksta starega in ne koketira z ruralnim. Oblikovanje steklenega paviljona s prezentacijo zidu je lahko duhovito, lahko pa predstavlja problem, če ni domišljeno v materialih, detajlih in izvedbi in povezano z ureditvijo neposredne okolice. Predlog programa je ustrezen, vendar je otroško igrišče predimenzionirano. Prostor Blaževe ulice se prek teras dvigne na nivo ploščadi ob samostanskem dvorišču, od koder se predvideva vstopna postaja v vzpenjačo. Elaborat ohranja parkirišče na nunskem vrtu v celoti.

A2 območje Pogorišča na Pepetovem klancu

Lokacija na Pogorišču je urejena kot ploščad nad garažno hišo, na kateri je predviden steklen paviljon z gostinskim programom. Rešitev ni najbolj primerna, ureditev Pepetovega klanca predstavlja prevelik rez v navezavi na Mestni trg. Avditorij v izteku grajskega hriba na trg pred Upravno enoto ni natančneje prezentiran.

A3 kopalno območje v Puštalu

Elaborat vse programe umešča ob vzhodni rob območja. Ob cesti uredi parkirišče in postavi gostinski kiosk z nadstreškom. Z minimalnimi posegi preoblikuje obrežje v kopalne terase, osnovno ploskev pušča prazno. Manjka smiselna členitev travne ploskve na osenčene podprostore.

B1 odprte javne površine starega mestnega jedra

Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra je zasnovana izhajajoč iz obstoječih kvalitet prostora. Novi tlaki se navežejo na prvotni tlak v prostoru – pesek. Zato natečajniki predlagajo ureditev vseh površin z novim litim teracom različnih obdelav in barv. Tlaki izven srednjeveškega jedra so oblikovani nekoliko drugače, kar je problematično na mestih stikov med njimi.

Mestni trg je urejen kot odprt prostor z osrednjo potezo na vzhodnem delu, ki poveže kužno znamenje, vodnjak in nova drevesa v celoto. Vzdolžni barvni pasovi v tlaku sestavljajo s posameznimi prečnimi pasovi močno mrežo v osnovnem tlaku, ta je še dodatno zapolnjen s posameznimi talnimi oznakami, kar vnaša v prostor preveč talnih elementov.

Cankarjev trg ima na zahodni in južni strani v celoti predvideno klančino, vogal je zaključen z zidom in klopjo obrnjeno proti cerkvi sv. Jakoba. S tem ne rešuje dovolj velikopotezno in enostavno problematike tega prostora, glede na nedorečen zahodni del in njegove izjemne obstoječe kvalitete – veduto na cerkev. Manjši trg na severni strani ima predvideno novo zasaditev dreves, pod katerimi predvideva gostinsko teraso in otroško igrišče, kar je primeren predlog za ta prostor.

Spodnji trg zanimivo odpre na obeh straneh kot prizorišče Škofjeloškega pasijona, predvsem na S strani s podaljškom ploščadi ob Kašči na celotno območje okoli mostu in prehodom v zaledje povezovalne ceste za Spodnjim trgom in naprej proti sotočju.

Razmislek o različnih možnostih betonskega tlaka je zanimiv, vendar po mnenju komisije ni najbolj primeren za srednjeveško jedro Škofje Loke. Urbana oprema je oblikovana zadržano. Zanimiv je predlog talnih oznak, ki bi lahko v prostoru označevale zgodovinsko pomembne hiše, osebnosti, anekdote in Škofjeloški pasijon.

B2 odprte javne površine grajskega kompleksa

Na grajskem dvorišču je predvidena le prenova tlaka s predstavitvijo ostankov starega stolpa v tlaku. Postavitev strehe je predvidena le kot začasna. Povezava med dvoriščem in parkom ostaja velika peščena površina, pod katero natečajniki umestijo zgornjo postajo vzpenjače; iz tega izhaja oblikovanje robu parka kot sistema klančin. Oblikovanje parka je zato pomaknjeno na rob ob obzidju, povezave med deli pa so premalo dodelane.

B3 ureditev obrežja obeh Sor

Elaborat na levem obrežju Selške Sore predlaga točkovne ureditve, med katerimi izstopa terasna ureditev ob Koširjevem mlinu, vendar pregrobo posega v breg pod avtobusno postajo. Obrežje v območju klavnice je urejeno zadržano, plaža je oblikovana s terasami in z gosto zasaditvijo ločena od hiš. Predlagana je nova brv. Pot od sotočja do kopališča v Puštalu je ves čas speljana vzdolž desnega brega Poljanske Sore, kar je natečajna komisija prepoznala kot kvaliteto.

Rešitev v prostor starega mestnega jedra ne vnaša novih arhitekturnih elementov, priporoča pa vsebine, ki lahko prispevajo k oživitvi mesta na posamezni lokaciji. Zaradi zanimive rešitve območja ob Blaževi ulici komisija predlaga, da se elaboratu podeli znižano priznanje za sklop A1.

Plakati

Avtorji:

Gašper Habjanič, u.d.i.ka.

Izidor Habjanič, u.d.i.ka.

Primož Hočevar, u.d.i.a.

Sonja Rozman, d.i.k.a.
Mojca Črnič, d.i.k.a.
Žiga Abram, d.i.k.a.
Manca Krošelj, d.i.k.a.
Tina Zaponšek, d.i.k.a.
Katja Berden, d.i.k.a.
Blaž Habjanič, abs.ind.obl.
Rok Potočnik, abs.ind.obl.
Slobodan Cvijetić, abs.ind.obl.
Andrej Panker, abs.arh.

Insert iz poročila komisije:

ZNIŽANO PRIZNANJE za sklop A2

Izhodišča elaborata so »boljša preglednost in pretočnost mesta, povečanje atraktivnosti pozabljenih prostorov in povečanje ponudbe«. V zasnovi mesta prepoznava »tri planjave – grajsko ravan, Mestni trg in Spodnji trg, ki jih obroblja in povezuje vodno krajinski element obrežij in antropomorfni element Pepetov klanec«. Elaborat je eden izmed dveh, ki predvidevata širitev urejanja čez Selško Soro, proti območju avtobusne postaje in Kapucinskega trga ter ju s tem povežeta s starim mestnim jedrom, kar je natečajna komisija prepoznala kot kvaliteto. Natečajniki se posvečajo detajlnim ureditvam, vendar jih, kljub dobremu analitičnemu razmisleku o »treh planjavah«, ne uspejo povezati v celoto, ki bi izražala enovit pristop in znotraj njega opredmetila razlike med ambienti.

A1 del ob Blaževi ulici

Elaborat predvideva ob Blaževi ulici objekt z dvokapno streho, ki je členjen v tri volumne, kar glede na njegovo dolžino ni potrebno.

A2 območje Pogorišča na Pepetovem klancu

Na območju Pogorišča predvideva izgradnjo objekta v gabaritih pogorelega poslopja, kar je ustrezno, saj se s tem dobro vklaplja v tipološki vzorec neposrednega konteksta. Med predlogi, ki so omenjeno lokacijo izkoristili s polnim volumnom, je bila ta rešitev med najbolj prepričljivimi.

A3 kopalno območje v Puštalu

Zasnova paviljona na kopališču izhaja iz koncepta krajinske ureditve, ki znotraj zelenega roba vzpostavlja tri programske otoke, v enega izmed njih umesti tudi nov paviljon. Program umešča v tri kontejnerje, ki jih je mogoče v času poplav tudi odstraniti. Streho nad njimi formira ponjava, razpeta na šestih stebričih. Športni program je predimenzioniran in seže pregloboko v območje plaže. Terase na obrežju so nesmiselno razgibane, tratna ploskev premalo senčena.

B1 odprte javne površine starega mestnega jedra

Na Mestnem trgu predvideva elaborat ureditev tlaka s poudarjenim pasom na vzhodni strani, ki se navezuje deloma tudi na zahodno stran trga. Izbor materialov za tlak je sodobna interpretacija in izvedba iz deloma lokalnih materialov in za samo tlakovanje starega mestnega jedra ni najbolj primerna.

Na Cankarjevem trgu predvideva umestitev novega stopnišča in zasaditev drevesa v severnem vogalu. Ureditev trga na spodnjem delu Pepetovega klanca je zanimiva, prav tako tudi zasnova izteka grajskega hriba na trg pred Upravno enoto. Zasnova urbane opreme ni primerna.

B2 odprte javne površine grajskega kompleksa

Na grajskem dvorišču predlaga ureditev vodnega zrcala, kar je sicer likovno diskretno, vendar tipološko povsem neustrezno. Predlog za ureditev neposredne okolice gradu slabo odgovarja nagibu terena, nadomestitev zeliščnega vrtička z labirintom pa je programsko in strukturno nesmiselna. Oblikovanje grajskega parka je zgrešeno; os ni opredmetena, izraža se samo s končnim krožnim motivom, diagonalna vrsta dreves pa jo zanika. Od zgodovinskih izhodišč odstopajo tudi načini predlaganih povezav med nivoji. Ustrezna je le umestitev sodobne interpretacije nekdanjega vrta ob obzidje.

B3 ureditev obrežja obeh Sor

Elaborat ustrezno ureja bregove obeh Sor, le konzolna pot nad vodo je manj primerna. Drevesna zasaditev je zasnovana tako, da posamezne dele obrežja med seboj strukturno poveže.

Nekatere rešitve in ideje elaborata so sprejemljive, a jih prinašajo tudi drugi natečajni elaborati, posegi na območju vodotokov pa niso oblikovani sonaravno in kot taki niso sprejemljivi. Elaborat je zanimiv predvsem zaradi povezave s Kapucinskim trgom in anketne rešitve za objekt na Pogorišču, za kar se je komisija odločila, da mu podeli znižano priznanje za sklop A2.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Sporočilo za javnost

Vabilo na razstavo

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 24735_2

Nenagrajeni: 84797_4

Nenagrajeni: 54933_5

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK