Vodni center Brežice

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni natečaj za za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za dostopni VODNI CENTER BREŽICE

Občina želi pridobiti kakovostno idejno rešitev za arhitekturno in krajinsko oblikovanje kajakaškega centra, dostopov do vode na izbranih lokacijah in ureditev rekreacijskih poti na obstoječih nasipih akumulacijskega bazena. Cilj natečaja je tudi izbor izdelovalca projektne dokumentacije.
Dostopni vodni center bo imel pomembno vlogo pri razvoju športa za gibalno ovirane ljudi. Izhajamo iz želje po vzpostavitvi Dostopnega vodnega centra Brežice, ki bo zgrajen ob akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Brežice in bo omogočal dostop do športno rekreativnih aktivnosti za vse.

Naročnik: Občina Brežice
Rok oddaje: 17.12.2020
Zaključno poročilo komisije: 05.02.2021
Povezava na Portal JN

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik ocenjevalne komisije (ZAPS):
Matej Kučina, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Namestnica predsednika ocenjevalne komisije (naročnik):
mag. Urška Klenovšek, univ.dipl. soc.

Članica (naročnik):
Saša Piano, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Član (naročnik):
Mitja Baškovič, nar. mat. teh.

Član (ZAPS):
Miha Kajzelj, univ. dipl. inž. arh.

Namestnica članov (ZAPS):
Urška Kranjc, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Namestnica članov (naročnik):
Suzana Ogorevc, univ. dipl. inž. pr.

Poročevalka A:
Judita Thaler, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalka KA:
Nasta Rak, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Izvedenec za kajakaško progo:
Andrej Jelenc

Skrbnica natečaja:
Sandra Banfi, univ. dipl. inž. arh.

12. 5. 2021

Vabilo na razstavo

Vljudno vas vabimo, da se udeležite otvoritve razstave prejetih rešitev javnega projektnega natečaja za dostopni Vodni center Brežice, ki bo v sredo, 12. maja 2021, ob 11. uri v Brežicah, na ploščadi pri vhodu na območje HE Brežice.

Prosimo vas, da svojo udeležbo na dogodku sporočite po elektronski pošti na e-naslov lavra.kreacic@brezice.si do ponedeljka, 10. 5. 2021, za kar se vam zahvaljujemo.

Plakati Mapa

Avtorji:

Avtorji krajinske arhitekture: Landstudio 015, d.o.o.

Jana Kozamernik, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Nika Marn, mag. inž. kraj. arh.

Živa Pečenko, mag. inž. kraj. arh.

Tom Pogačar, mag. inž. kraj. arh.

Urška Kristina Škerl, MA arh. urb.

Avtorji arhitekture: Elementarna d.o.o.

Rok Staudacher, mag. inž. arh.

Ambrož Bartol, mag. inž. arh.

Dominik Košak, mag. inž. arh.

Miha Munda, mag. inž. arh.

Matevž Zalar, univ. dipl. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem in širša prostorska umestitev: Elaborat odlikuje dobro razumevanje krajine in samega prostora. Z občutkom povezuje vse lokacije v smiselno celoto. Pri tem uporablja funkcionalne povezave ter krajinske elemente, ki izhajajo iz naravne in kulturne krajine obstoječega prostora.

Ravno narativnost, osmišljanje vmesnega krajinskega prostora kot negativa obravnavanih lokacij je ena največjih odlik elaborata, saj z lahkotnim oblikovalskim jezikom, poznavanjem krajinske tipologije in programsko oz. vsebinsko nadgradnjo posameznih lokacij poveže celotno območje na obeh straneh akumulacije v pravi športno rekreacijski, krajinski park. Avtorji za dosego te celostnosti uporabljajo predvsem krajinski jezik, ki ga v obliki abecede tipologije krajinskih vzorcev predstavijo in dejansko tudi učinkovito uporabijo. Glavni objekt vodnega centra je urbanistično postavljen počez, pravokotno na akumulacijo; s samo zasnovo objekta, umestitvijo in razlago avtorji to idejo speljejo do konca in jo popolnoma upravičijo.

Nivojska navezava krone nasipa in pohodne razgledne strehe objekta, s čimer ohranjajo veduto na Brežice in nadgradijo doživljajsko dojemanje prostora, je vsekakor arhitekturna, pa tudi krajinska in urbanistična kvaliteta tega elaborata. To nedvomno kaže, da gre za pretehtano in lucidno idejo avtorjev, ki se zavedajo pomena umeščanja arhitekture v odprto krajino.

Ostali objekti in ureditve lokacij so ravno tako lahkotni, funkcionalni ter programsko dovršeni. Tako kot je krajinska zasnova celotnega natečajnega območja celostna in se navezuje na širšo krajinsko sliko prostora, je tudi arhitekturni jezik vseh objektov soroden, generičen ter se inteligentno v odtenkih prilagaja namembnostim in značilnostim posamezne lokacije.

Lahko rečemo, da v celostno zasnovani krajinski ureditvi celotnega območja objekti posamezne lokacije, še posebej pa glavni objekt vodnega centra dejansko izgledajo lahkotno, kot samoumeven sestavni del krajine in ne kot samostojna arhitektura v prostoru.

Krajinsko arhitekturna zasnova: Tako kot pri celostni zasnovi celotnega območja so avtorji elaborata prepričljivi tudi na nivoju posameznih ureditev. Zasnova vodnega centra je kompleksna, tehnično dovršena, funkcionalna ter oblikovno in doživljajsko zanimiva. Avtorji navajajo, da so to območje natečaja razumeli kot osrednjo športno rekreacijsko programsko točko kar nenazadnje izkazuje zelo domišljen, tehnično popoln in oblikovno všečen predlog kompleksa vodnega centra. To se kaže tudi z umeščanjem dodatnih prostorskih programov; otroška igrala čez potok, raba suhe struge za druge dejavnosti… Večnamenskost spodnjega, umirjevalnega jezera ob izpraznitvi struge je zanimiva vendar po mnenju komisije hkrati funkcionalno vprašljiva zaradi potrebnega čiščenja betonske školjke ob vsaki izpraznitvi (naplavine, pesek, alge..).

Avtorji z enako mero vendar kontekstu prostora primerno – manj intenzivno zasnujejo tudi ostale lokacije območja. Rdeča nit vseh ureditev je uporaba interpretiranih krajinskih tipologij ter programska ali sporočilna nadgradnja posamezne lokacije. To je še posebej razvidno pri lokaciji C – Parkirišče in tribune ter lokaciji D – Deželna meja. Pri prvi obe ureditvi, parkirišče in lokacijo tribun avtorji povežejo v zanimiv prostor različnih tipologij krajinskih vzorcev in zasaditev pasov trav in grmovnic, ki ga nadgradijo z dodatnimi programskimi vsebinami – fitnesom na prostem.

Pri drugi lokaciji, Deželni meji poleg uporabe različne vegetacije, oblikovno domiselno in simbolno močno nekdanjo tromejo tudi prikažejo, hkrati pa dodajo še zanimiv abstraktni prikaz nekdanjega spreminjanja struge reke Save. Vse skupaj tako tvori doživljajsko, simbolno in poučno pester prostor, ki ga povezujejo skrbno izbrane tipologije okoliške krajine.

Podobno lahko ugotovimo tudi za lokaciji E in F kjer se kot rdeča nit uporablja podoben krajinski jezik z dodatno programsko/vsebinsko nadgradnjo lokacije, v tem primeru abstraktnega prikaza vaških zidov v tlaku ali doživljajskih igrišč na temo ptic.

Arhitektura: Elaborat odlikuje urbanistična umestitev objekta Vodnega centra pravokotno na jezero, s čimer je dosežena fizična povezava vzdolžnega prostora na nasipu z območjem vodnega kajakaškega centra. Ta je še posebej učinkovita, ker je streha objekta poravnana s krono nasipa – z zeleno streho višjih delov objekta se krajina nadaljuje na objekt. Krajinski karakter objekta se kaže tudi v zasnovi podolgovatih fasad, ki jih označuje spreminjajoč se raster pokončnih lesenih nosilcev, ki z zgoščinami in razredčinami posameznih polj stebrov povzema naravne strukture iz okoliške narave dreves, ločja in trav. Obenem je motiv podolgovatega mostovža na lesenih V-stebrih povzet iz vernakularne arhitekture mostov in brvi na območju Krke in Posavja ter predstavlja njegovo sodobno interpretacijo. Podolgovata struktura objekta pri pogledu s krone nasipa na zahodu podčrtuje vizuro Brežic in je ne zakrije kot poln volumen. Vzhodna fasada objekta s kavarno se obrača proti živahnemu dogajanju kajakaške proge in vizuri Brežic. V severnem delu se objekt zaradi višinske razlike odlepi od tal in zalebdi nad krajino; tu je ideja mostovža na stebrih še posebej izrazita, nekoliko pa jo zmoti steber dvigala ob zahodni fasadi.

Zahtevani program je korektno razporejen vzdolž enoetažnega tlorisa. Čolnarna ima tudi prostor za shranjevanje večjih čolnov, ki se uporabljajo na jezeru. Tu je nekoliko vprašljiva dostava čolnov iz čolnarne do jezera preko nasipa, saj je zanje že predvidena čolnarna na Vrbini. V objektu centra manjka prostor za civilno zaščito.

Zasnova paviljonskih objektov na ostalih lokacijah nadaljuje likovni izraz odprte rastrske zasnove V-stebrov, ki so ponekod nadkriti z enokapno streho, ponekod uporabljeni kot struktura za shranjevanje čolnov, pri opazovalnicah za ptice pa ustrezno dopolnjeni z zastiralno steno iz prepletenih vej. Povsod je omogočen dostop za gibalno ovirane. Objekt tribun je smiselno zasnovan s temno kovinsko konstrukcijo in lesenimi oblogami. Sanitarije so na lokaciji Vrbina predvidene v objektu, kar je sprejemljivo, vendar neskladno s projektno nalogo, pri tribunah in deželni meji so kontejnerske in umeščene pod nasipom pri parkiriščih, na lokacijah Arheološko najdišče in Skopice onstran jezera pa na nasipu in umeščene v sklopu paviljonov na nasipu, kar je vse smiselno.

Zaradi opisanega je komisija soglasno sklenila, da si ta elaborat zasluži povišano prvo nagrado.

Plakati Mapa

Avtorji:

Vid Bogovič, mag. inž. kraj. arh.

STRIP:

asist. Vid de Gleria, univ. dipl. inž. arh.

asist. Jure Henigsman, mag. inž. arh.

Žan Ketiš, štud. arh.

Eva Lasič, abs. arh.

Manca Starman, mag. inž. arh.

Saša Štuhec, mag. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Urbanizem in širša prostorska umestitev: Elaborat odlikuje dobra opredelitev do umestitve in pomena vodnega centra Brežice s spremljajočimi ureditvami v širšem prostorskem kontekstu. Z razmišljanjem avtorjev o ‘treh medsebojno povezanih programskih nivojih območja z okoljem’ – mestni, turistični in športni navezavi, rešitev osmisli vodni center širše, torej ne zgolj kot športno tekmovalno središče:

poudari pomen njegove umestitve v prostor med dvema prehodoma z brodom – obstoječim na vzhodni strani, v bližini Čateških toplic in predlaganim novim na zahodni strani, v bližini razbremenilnih zapornic – s tem opozori na pomen in možnost krožne povezanosti območja celotnega akumulacijskega jezera v rekreacijske namene (peš in kolesarske poti);

izpostavi pomen vodenja poti vzdolž akumulacijskega jezera in glavnega mestnega jedra (Zeleni rekreacijski park Brežice) in v ta namen vzpostavlja tri primarne vzdolžne rekreacijske poti; za boljšo povezanost območja vodnega centra z mestom (‘boljšo interakcijo mesta z vodo’) pa predlaga nove prečne povezave po vzoru ‘obstoječe intervencije v gostilni Santa Lucija’.

V kontekstu slednjega predlaga tudi ureditev mestnega parkirišča za obiskovalce vodnega centra, torej izven območja obravnave, z namenom ‘spodbujanja zmanjševanja uporabe motornih vozil v zelenem območju akumulacijskega jezera in v mestu’ in v opisu dodaja, da lahko to ‘spodbudi večjo aktivnost obiskovalcev in obisk mesta po zaključku aktivnosti’ v vodnem centru.

Celotna ureditev je oblikovalsko dosledna – temelji na linijski zasnovi in linijskih poudarkih – vsi objekti in glavne poteze vseh ureditev sledijo toku Save, poti in druge ureditve so poudarjene z linijam obstoječih in novih drevoredov, orientacijo v formalni zasnovi celote pa omogoča z vertikalnimi poudarki posameznih programskih sklopov v obliki lahkih lesenih konstrukcij različnih vetrnic. To je tudi glavna prepoznavnost elaborata. Kot dodatno orientacijsko točko izpostavlja veduto na Brežice in jo pri umeščanju ureditev tudi upošteva (pri tem celo nekoliko pretirava – čeprav z novim nasadom topolov želi zasnovati novo kuliso hidroelektrarni pa zato predlaga odstranitev obstoječega nasada topolov, kar je nedopustno, saj je večji del tega nasada pred gradom Brežice zavarovan kot območje Nature). Dostopnost za gibalno ovirane osebe je opisno zagotovljena.

Krajinskoarhitekturna zasnova, ki je skladno s celoto izrazito linijska in zato formalna, je v tlorisnih prikazih zelo skopa; njeno zasnovo sicer jasneje nakazujejo prostorski prikazi a so številne krajinskoarhitekturne ureditve, ki so sicer opisane (skupaj z nekaj zapisi o pomenu habitatov) predvsem zgolj nakazane. Prav oblikovalska doslednost (dosledna linearnost) je morda hkrati tudi največja slabost elaborata – četudi se v opisu ukvarja z merilom in orientacijo v prostoru ter kot problem izpostavlja, da ‘prostor deluje zastrašujoče zaradi razsežnosti izven človekovega merila in prisotnosti močne horizontale, ki jo ustvarja krajina jezera’ ter nadalje, da je ‘gibanje uporabnika v prostoru monotono’, tega s svojo zasnovo, z izjemo posrečenih orientacijskih poudarkov in novih prostorskih identitet v obliki lesenih vetrnic, ne preseže oz. ne omili pač pa, nasprotno, samo še poudarja.

Kot pomanjkljivost je komisija ocenila manjko absolutnih višinskih kot, zaradi česar ni bilo v celoti možno razpoznati višinske navezave vstopne ploščadi objekta s krono nasipa in posledično kote zgornjega umirjevalnega jezera glede na predpisani vtok iz akumulacijskega jezera.

Arhitektura: Glavna odlika elaborata je urbanistična umestitev objekta vodnega kajakaškega centra v obliki mostu med centralnim otokom kajakaške proge in kopnino oziroma jezu med spodnjim in zgornjim umirjevalnim jezerom. To rešitev je žirija ocenila kot avtorsko originalno, jasno razpoznavno in urbanistično utemeljeno. Kvaliteta umestitve podolgovatega objekta vzporedno z akumulacijskim jezerom je tudi odprtost celotne fasade vodnega centra proti jezeru, zahodni gostinski del pa ima odprt pogled tudi na kajakaško progo z veduto Brežic v ozadju.

Objekt vodnega centra s svojo umestitvijo med obe jezeri predstavlja srce vodnega centra. Nivojska delitev na čolnarno v kleti in klubski del s kavarno v pritličju objekta, ki se s širokimi lesenimi ploščadmi odpirata proti vodi na obeh nivojih, je smiselna in kvalitetna. Programska zasnova je sprejemljiva in v detajlnih rešitvah funkcionalno kvalitetno obdelana. Arhitekturna zasnova rastrske konstrukcije iz lesenih moralov, nadkrite z lahko lebdečo streho, je likovno prepričljiva in se smiselno povezuje z zgodovinskimi primeri vernakularne arhitekture mostov in brvi posavskega območja.

Izrazit oblikovni element predstavljajo vetrni stolpi, ki kot vertikalni poudarki posameznih lokacij nadgrajujejo prostorsko čitljivost celotnega obsežnega območja, vprašljiva pa je možnost njihove postavitve na kroni nasipa. Pogojno bi bili sprejemljivi s tolmačenjem zasnove v smislu urbane opreme. Stolpa na lokaciji E in F sta s spiralnim nosilcem, ki se vzpenja okrog stebrov, nevarna za uporabo, saj omogočata (verjetno neželeno) plezanje.

Oblikovna zasnova paviljonskih objektov na ostalih lokacijah ohranja in nadaljuje arhitekturni izraz vodnega centra, pri čemer so strehe zasnovane kot enokapnice, leseni funkcionalni podesti pa dvignjeni od tal. Kot manj primeren je komisija ocenila dostop v paviljone s klančinami, bolj primerna bi bila nivojska zasnova. Pri zasnovi tribun bi bila s stališča vzdrževanja bolj smiselna uporaba kovinske konstrukcije in lesenih oblog, ki se obnavljajo.

Opazovalnici ptic na lokacijah E in F sta oblikovno sprejemljivi, vendar nekoliko preveliki. Na lokaciji E opazovalnica ni usmerjena proti umetnim otokom, potrebno bi jo bilo prestaviti. V zunanji ureditvi kajakaškega centra je na vzhodu predvidena dodatna čolnarna, ki s projektno nalogo ni predvidena.

Zaradi navedenih kvalitet je komisija elaboratu v drugem krogu ocenjevanja podelila zvišano 2. nagrado.

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 72961_02

Avtorji:

Lara Gligić, mag. inž. kraj. arh.

dr. Ana Kučan, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Danijel Mohorič, mag. inž. kraj. arh.

Bor Pungerčič, univ. dipl. inž. arh.

Nenagrajeni: 37759_04

Avtorji:

RAVNIKAR POTOKAR arhitekturni biro

Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh.

Nuša Zupanc, abs. arh.

Tina Gradišer, mag. inž. arh.

Špela Kuhar, univ. dipl. inž. arh.

Mina Gotović, mag. inž. arh.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

Vodni center Brežice

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

1. zvišana nagrada: 15450, delovna šifra: 03

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

2. zvišana nagrada: 80415, delovna šifra: 01

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 72961_02

Avtorji:

Nenagrajeni: 37759_04

Avtorji:

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

zaps je članica

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 72961_02

Avtorji:

Nenagrajeni: 37759_04

Avtorji:

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK