I. del: Osnovni pojmi avtorskega prava
avtorstvo
Poklicna praksa
Avtorsko delo
Avtorska dela so po zakonski definiciji individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Zakon v nadaljevanju sicer primeroma našteva vrste avtorskih del, med njimi tudi arhitekturna dela, kot so skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture. A tudi ta primeroma našteta dela morajo izpolnjevati vse predpostavke iz zakonske definicije avtorskega dela. Pojem avtorsko delo je namreč pravni standard – nedoločen pravni pojem, kateremu pravi pomen je treba dati z ugotovitvijo, ali izpolnjuje naštete predpostavke.
Za razliko od fizičnega nosilca, na katerem je izražen izvirnik avtorskega dela ali njegova reprodukcija (kopija), je avtorsko delo kot produkt človekovega duha nematerialna (nesnovna) dobrina.
Posebnost arhitekturnih avtorskih del je, da zakon svojstvo avtorskega dela priznava tudi izvedenim arhitekturnim objektom.
Avtor
Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Če pri nastanku avtorskega dela kreativno sodeluje več oseb, kar bo pri arhitekturnih delih pogost primer, govorimo o soavtorjih. Posamezni soavtor ne sme preprečiti ostalim soavtorjem uporabe avtorskega dela v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Priporočljivo je, da soavtorji medsebojna razmerja in deleže dogovorijo s pisnim dogovorom.
Imetnik avtorskih pravic
Kot imetnika avtorskih pravic običajno imenujemo fizično ali pravno osebo, na katero so bile s pogodbo ali dedovanjem prenesene avtorske pravice, in lahko z njimi razpolaga. Pri arhitekturnih delih je to lahko gospodarski subjekt (projektantski biro ali investitor), ki je s pogodbo pridobil avtorske pravice od avtorja. Lahko je tudi delodajalec, pri katerem je avtor zaposlen, ali dedič pokojnega avtorja.
Avtorska pravica
Avtorska pravica avtorju zagotavlja monopol nad izkoriščanjem njegovega avtorskega dela. Sicer enovita pravica vsebuje dve vrsti avtorjevih upravičenj: premoženjske in osebnostne narave. Pri izkoriščanju avtorskega dela prva avtorju zagotavljajo uveljavljanje premoženjskih oz. materialnih interesov (materialne avtorske pravice), druga pa spoštovanje njegovih osebnostnih oz. moralnih interesov (moralne avtorske pravice).
Moralne avtorske pravice – splošno
Moralne avtorske pravice varujejo avtorjeve osebnostne interese na način:
- da avtor izključno sam odloča o prvi objavi svojega avtorskega dela – pravica prve objave,
- da so ga uporabniki avtorskega dela dolžni priznati in navesti kot avtorja – pravica priznanja avtorstva,
- da se lahko upre skazitvi ali nedostojni uporabi svojega dela – pravica spoštovanja dela,
- da iz moralnih razlogov lahko umakne iz javnosti svoje delo, četudi je predhodno dovolil njegovo objavo – pravica skesanja.
Moralne avtorske pravice na arhitekturnih delih
Od vseh moralnih avtorskih pravic je za avtorje arhitekturnih del najpomembnejša pravica spoštovanja (integritete) avtorskega dela, še posebej pri že zgrajenih arhitekturnih objektih.
V primeru večjega števila soavtorjev obsežnega arhitekturnega projekta se utegne pojaviti tudi vprašanje, koga priznati za avtorja oziroma koga vse in kako navesti soavtorje takšnega arhitekturnega dela, kar je predmet pravice priznanja avtorstva.
Preostali dve moralni avtorski pravici, in sicer pravica prve objave ter pravica skesanja, prideta pri arhitekturnih delih v poštev zgolj teoretično.
Moralne avtorske pravice – povzetek zakonskih določb
Materialne avtorske pravice – splošno
Materialne avtorske pravice omogočajo avtorju doseganje premoženjskih koristi s tem, da mu zagotavljajo zakonski monopol nad izkoriščanjem avtorskega dela na način:
- da ima izključno pravico, da sam izkorišča svoje delo,
- da lahko pravico izkoriščanja dela prenese na drugo osebo,
- da lahko vsakomur prepove izkoriščanje svojega dela, če nanj ni prenesel ustreznega upravičenja.
Materialne avtorske pravice na arhitekturnih delih
Zakon vsebuje odprto listo trinajstih naštetih posamičnih materialnih avtorskih pravic, ki pa za arhitekturna dela vse niti ne pridejo v poštev. Za avtorje arhitekturnih del sta pomembni predvsem pravica reproduciranja in pravica predelave. V poštev pride še pravica dajanja na voljo javnosti, včasih pa tudi pravica javnega prikazovanja in pravica avdiovizualne priredbe.
Materialne avtorske pravice iz 22. člena ZASP – povzetek zakonskih določb
Predelava in uničenje zgrajenega arhitekturnega objekta
Arhitekturni načrti po zakonu uživajo širše varstvo, kot ga zakon v zvezi s pravico predelave avtorju nudi po zgraditvi objekta.
Zakon namreč določa, da lahko načeloma lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta to delo prosto predela ob upoštevanju avtorjeve moralne avtorske pravice spoštovanja dela.
Izjema je določena le za primer, kadar je bil objekt nagrajen na javnem natečaju. V tem primeru zakon določa, da mora lastnik pridobiti soglasje avtorja, ki pa lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave. V zvezi z razlago vsebine te zakonske izjeme se v teoriji in praksi odpira vrsta vprašanj. Znotraj članstva ZAPS zadrego rešuje vsebina petega odstavka 12. člena Kodeksa poklicne etike članov ZAPS, ki obveznosti članov ZAPS pri predelavi zgrajenih arhitekturnih objektov določa natančneje, podrobneje in strožje kot zakon.
Avtor zgrajenega objekta ali njegovega posameznega sestavnega dela se po zakonu ne more upreti njegovemu uničenju – ima le pravico, da delo fotografira in na svoje stroške zahteva izročitev reprodukcij načrtov.