UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KASTRE V AJDOVŠČINI

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Ob zaključku javnega natečaj je naročnik Občina Ajdovščina v sodelovanju z ZAPS izdala tiskano publikacijo.

Predmet natečaja:
Izdelava arhitekturne zasnove za celovito prenovo odprtih javnih površin v starem mestnem jedru na območju Kastre v Ajdovščini s poudarkom na ureditvi Lavričevega trga in vstopnih ulic nanj.

Portal JN

Naročnik: Občina Ajdovščina
Rok oddaje: 10.1.2017
Zaključno poročilo komisije: 22.2.2017

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
Matej Vozlič, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednika:
Tadej Beočanin, Župan Občine Ajdovščina

Člani:
Rok Jereb, univ.dipl.inž.arh.
Irena Raspor, univ.dipl.inž.arh.
Viljem Fabčič, univ.dipl.inž.arh.

Namestnika članov:
Polona Filipič, univ.dipl.inž.arh.
Marica Žen Brecelj, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalec za arhitekturo:
Špela Nardoni Kovač, univ.dipl.inž.arh.

Skrbnica natečaja:
Polona Marinček, univ.dipl.inž.kraj. arh.

20. 3. 2017

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 20. 3. 2017 ob 17:00 uri, v avli dvorane prve slovenske vlade, (Trg 1.slovenske vlade 1, Ajdovščina) do 20.4.2017. Ogled razstave je možen v času prireditev oz. po predhodni najavi (pri ga. Marici Žen Brecelj, Oddelek za okolje in prostor, na tel. 05-365-91-36.
Vljudno vabljeni.

Vabilo

Plakati

Avtorji:

Ravnikar Potokar arhitekturni biro, d.o.o.

Robert Potokar, u.d.i.a.

Ajdin Bajrović, u.d.i.a.

Matej Fornazarič, abs. arh.

Primož Žitnik, u.d.i.a.

Javier Carrera, u.d.i.a.

Anja Patekar, u.d.i.a.

Jernej Borko, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Projekt št. 11. je odličen predstavnik predlogov, ki obravnavajo urbane prostore mesta kot neprekinjen niz ambientov znotraj celote, z izrazitim prepoznavnim pečatom. Avtorji menijo, da glavnega trga ne morejo obravnavati kot samostojnega prostora, ampak kot del sistema celotnega komunikacijskega organizma mesta. Rešitve naj spodbudijo revitalizacijo mestnega centra, da le to postane dobro funkcionalno in estetsko urejeno.

Osnovni namen prenove je subtilno stapljanje močne zgodovinske in prostorske identitete v nove, v največji meri anonimne in z zadržanim avtorskim pristopom prežete posege. Sozvočje z rimsko zasnovo, ohranjanje in prezentacija rimskih ruševin, pa tudi spoštovanje arhitekture Svetozarja Križaja, so vodilni motivi prenove.

Lavričev trg je obravnavan v smislu skupne rabe. Povezuje vitalne mestne funkcije in je hkrati najpomembnejši generator sprememb v mestu. Izhodišče sistema novega tlakovanja je antična mreža Kastra, ki je bila zgrajena na mreži 5 oziroma 6 pasusih-dvojnih rimskih korakih in orientaciji S-J, ki se po diagonali antičnega foruma nekoliko zalomi. Dimenzija polovičnega rimskega dvojnega koraka določa osnovni gradnik tlakovane mreže. Utemeljen, eleganten sistem tlakovanja z osnovnimi ploščami lokalnega kamna Repen je nadgrajen z manjšimi, modularnimi dimenzijami, ki na poljubnih mestih interpretirajo morebitne arheološke ostaline ali pa opozorijo na specifiko manjših trgov, manjših mestnih prostorov. Večji modularni formati so uporabljeni za dimenzioniranje učinkovite, enostavne, kamnite urbane opreme kot so klopi, spominske plošče, pitnik, kamnita maketa mesta, vodni motiv , osnovne dimenzije pergol. Vsi našteti elementi, razporejeni z občutkom za kompozicijo delujejo z značilnim nagovorom anonimnosti in trajnosti od vseh projektov najbolj uglašeno in specifično primorsko.

Pomemben element identitete novih ureditev je poleg tlakovanja tudi koncept ozelenitve. Lavričev trg je ozelenjen v smislu dvojne zasnove: ohranitev obstoječih in novih dreves, ki predstavljajo zelene vertikalne volumne, ter izmenično strateško umeščeni horizontalni zeleni volumni, ki jih predstavljajo tri večje pergole, zasajene s tremi avtohtonimi vinskimi trtami. Slednja morda, nekoliko populistična gesta verjetno na sodoben način poudarja odnos do lokalnega konteksta, naravnega okolja in kulturnega izročila. V smislu koncepta manjših, intimnejših ambientov, posebno vzdušje ustvari umestitev »vodnega motiva« – treh manjših bazenov v prostor nekdanjega dvorišča baročnega dvorca. Fontane so zamejene z dvignjenimi kamnitimi bloki, uporabnimi tudi kot klopi. Voda v njih se pretaka, kar daje trgu dodaten element zvoka, slutnjo izvira reke Hubelj v bližini in dinamiko odsevov vodne gladine na okoliške objekte. Posebna pozornost predloga velja tudi obravnavi manjših trgov, atrijev in poudarkov pomembnejših situacij, ki so znotraj enotnega modela izvedene z umestitvijo ožjih plošč v posebnem vzorcu. Z dodatkom urbane opreme in z zasaditvijo vsak tak prostor avtonomno zaživi. Generalno projekt s svojo odprto zasnovo dopušča mnogo različnih rab prostora, saj so elementi urbane opreme in zasaditve skladno umeščene po obrobju trga. Tako so večje prireditve (koncerti, novoletni sejmi, tržni prostor…) zlahka umeščene na osrednji trg, veliko pa je manjših javnih prostorov, ki lahko gostijo paleto drugih prireditev. Prometna ureditev na območju starega mestnega jedra predvideva postopno zmanjševanje prometa. Končni cilj je mesto brez avtomobilov z urejenim javnim prometom. Ta bi v prehodnem času tekel enosmerno iz smeri Gregorčičeve proti Prešernovi. S časom bi promet ukinili in uredili dostope s potopnimi količki, ter uvedli »shared space«.

Osvetlitev, je zasnovana enostavno in učinkovito. Glavnina osvetlitve je urejena s konzolnimi svetilkami na fasadah, ter znotraj novih pergol, ki tako ustvarjajo tudi prijetne mikro ambiente.

Projekt izkazuje visoko kulturo obvladovanja prostora od umeščanja v zgodovinski, kulturni in lokalni kontekst, do občutka za kompozicijo in detajl. Od vseh predlogov najbolje interpretira specifiko lokalnih kulturnih, klimatskih ali značajskih potez Vipavske doline in širše Primorske, zato se je komisija odločila, da elaboratu podeli 1. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Jan Trošt, u.d.i.a.

Peter Krapež, u.d.i.a.

Samo Kralj, u.d.i.a.

Marko Tul, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Nuša Jurkovič, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Zasnova ostro razmejuje območje Kastre od preostalega urbanega jedra s tlakovanjem vseh odprtih javnih površin. Ločuje med tlakovanjem ulic in trgov oziroma razširjenih površin. Pri slednjih uporabi vsakič nekoliko drugačno geometrijo vendar ohranja enoten koncept. Pri Lavričevem trgu uvede izčiščeno osrednjo kvadratno preprogo dosledno razmejeno od preostale površina trga z obodom dodatnih dreves in nizom klopi in druge urbane opreme. Površino trga tako »včetrtini« in popolnoma loči od fasadnega paspartuja. Na drugi strani pa podvoji površino Trga 1. slovenske vlade, kjer z brezkompromisno odstranitvijo prizidave ob stolpu (št. 13), Paša kebaba in primorsko obzidanega dvorišča zasebne hiše skupaj z zlitjem razširitve ob Gregorčičevi ulici ustvari »Novi trg«. Nastali praznini poda ostro linijsko zasnovo z obojestranskim nizom dreves, urbano opremo in krnitvijo obstoječe razširitve pred Kinodvorano, ki jo zasede s prizidavo gostinskega objekta kot neizogibnega preddverja preddverja Dvorane 1. slovenske vlade. Zazidavo Križajeve arhitekture omili s preslikavo njegove fasade v novi fasadi prizidka. V novem tlakovanju upodobi načrt starega jedra z uporabo trakov iz (potencialno drseče) médi. Ta način uporabi tudi za prikaz rimskih ostalin in ga nadgradi z uporabo istega materiala tudi za talne odtočne rešetke.

Tudi Knjižni trg na mestu grajskega dvorišča pridobi bogato ozelenitev z drevnino. Selitev knjižnice pojasni novi toponim in uvede intenziven privlačevalec na trg. Arhitekturno zlivanje parterja knjižnice in trga pomeni tudi sinergično zlivanje obeh dejavnosti.

Zasnova se zaveda vrednote že zdavnaj pozabljenega ali vsaj povsem zapostavljenega zelo pomembnega elementa urbanega oblikovanja: zato osvežujoče vrača umetniško plastiko v mestni prostor.

Podrobno so podane rešitve tlakovanja Prešernove ulice, Lokarjevega drevoreda in poti ob obzidju z uporabo drugačnih materialov, ki se prične ob jasno nakazanih mejah Kastre. S tako celovito ureditvijo se skladno poveže celotno območje najstarejše pozidave.

Za ureditev obodne poti ob obzidju se žrtvuje nekaj recentnih pozidav, kjer lastništvo idejo morda pretvarja v utopijo oziroma distopijo zasebnim lastnikom. Štekarjeva hiša, ki stoji na tej trasi, se zato perforira, da spusti skozi to pot; izgubi tla v dobrobit rekonstrukcije temeljev pozabljenega stolpa in prevzame novo dejavnost: muzej.

Smela pozornost do malih urbanih kotičkov se izraža v smelem homo-mensurnem oblikovanju le-teh. Sprehajalcu se tako ponudi poleg že omenjenega Knjižnega trga, ki prehaja v atrij med Gradom in Nanosom, še Pilonova piazzeta, Križajevo dvorišče in dosledno oblikovanje »gas«.

V nalogi je podrobno razmišljena prometna problematika, ki z dvofaznostjo omili prehod iz okostenelih motornih (raz)navad v prioriteto pešca in kolesarja. Predvidi spremembe prometnega režima v obodnem območju dopolnjenega z dodatnimi parkirišči izven jedra.

Oblikovanje razsvetljave je predvsem posvečeno njeni prilagodljivosti in manj njeni diskretnosti ter celo morebitni motečnosti prostostoječih kandelabrov.

Rešitev podrobno določa materiale in zasnovo različnih tlakovanj, odvodnje, urbane opreme … zaveda se pomena detajla in problema različnih primerov ob stiku med talnim in navpičnim, javnim in zasebnim, starim in starejšim.

Projekt z veliko pozornostjo obravnava celotno območje obravnave in ponuja rešitve tudi za drobna okolja; upošteva številne posebnosti lokalnega prostora in jih skuša vtkati v nove ureditve. Temeljitost obravnave in sprejemljivost večine predlaganih ureditev projekt uvršča med nagrajene, vendar ga predvsem zaradi spornih posegov na Trgu 1. slovenske vlade uvršča na tretje mesto.

Plakati

Avtorji:

Arrea, arhitektura, d.o.o.

Maruša Zorec, u.d.i.a.

Uroš Rustja, u.d.i.a.

Mark Koritnik, u.d.i.a.

Danijel Tejić, štud. arh.

Sašo Leskovar, štud. arh.

Maruša Žemlja, štud. arh.

Insert iz poročila komisije:

Natečajni elaborat je kot izhodišče urejanja območja izpostavil kvalitete in probleme širšega prostora starega mestnega jedra Ajdovščine. Zelo podrobno analizira celotno območje, njegov razvoj skozi zgodovino, izpostavlja in evidentira kvalitete (sotočje Lokavščka in Hublja, ohranjeno obzidje Kastre, Pilonova galerija, Dvorana prve slovenske vlade s trgom, manjši trgi znotraj Kastre, drevored na Gregorčičevi, šola na Cesti 5. maja) in problematiko (zasedenost javnih površin in vseh notranjih cest s prometom ter privatizacija velikega dela teh, neprimerno preoblikovanje zunanjega južnega in zahodnega roba Kastre, neprimerne novogradnje in prenove znotraj območja, slaba programska izkoriščenost javnih stavb, neprimerno oblikovanje urbane opreme, nenačrtna ozelenitev,..). Historično jedro poudari kot velik potencial in nastavek za oblikovanje pomembne identitete mesta.

Koncept ureditve starega mestnega jedra Kastre, temelji na »odstiranju skritih plasti mesta in vprašanju kako jih izkoristi za nastavke preoblikovanja in oživitve javnega prostora«. V zasnovi je izpostavljenih pet točk koncepta: vzpostavitev jasnega gabarita Kastre do linije nekdanjega obzidja, močnejša ozelenitev roba in izpostavitev fragmentov obzidja, odprtost Lavričevega trga kot osrednjo praznino, vzpostavitev sedem vhodov in sedem manjših trgov znotraj Kastre. Pri prenovi in oblikovanju novega poudarja tudi primorski pridih prostora, prepozna in upošteva ureditev arhitekta Svetozarja Križaja (pred Dvorano prve slovenske vlade) ter nekdanji predlog ureditve Maksa Fabianija na glavnem trgu.

V natečajnem elaboratu je predlagano očiščenje javnih površin na zunanji strani obzidja. Zunanji rob Kastre, s krožno potjo in krajinsko ureditvijo, ki poudari pomen obzidja, je oblikovan kot bogata zelena površina sicer urbanega, tlakovanega centra. Velik poudarek daje oblikovanju obvodnega prostora, ki ga približa človeku (nabrežje Lokavščka – park ob vodi).

Elaborat obravnava sedem vhodov v Kastro, kjer predlaga izčiščenje urbane strukture in opreme s tem bi vhodi pridobili večjo prepoznavnost. Znotraj Kastre izpostavi in oblikuje sedem manjših trgov, glede na njihovo značilnost, medsebojno povezanost, vsebino in hierarhijo ter jih tako tudi poimenuje (Trg z drevesom, kjer doda pitnik, klop in pergolo, Trg s klopjo pred Ljudsko univerzo s pergolo, Trg pri vodnjaku, Trg pod pergolo, Trg pred Rustjevo hišo, Trg s pogledom..). Manjši trgi služijo predvsem domačinom in njihovemu povezovanju z ostalimi prebivalci mesta in turisti, kar dodatno pripomore k oživljanju javnih vsebin ob teh trgih.

Glavni, Lavričev trg oblikuje kot »osrednjo praznino«, zarisan bel kvadrat z linijo dreves po obodu, ki zrahljajo trd rob sredine (kot kvadrat z zelenim obodom – Fabianijeva zasnova). Rob trga nameni sedenju pred lokali in opazovanju trga. V osi vzhodnega vhoda je postavljena dolga klop, informacija o Kastri in maketa. Območje nekdanjega Edlingovega dvorca očisti, obstoječi prazni objekt bivše blagovnice Nanos zaradi njene »agresivne« oblike in dimenzij (edini) odstrani in ga nadomesti z razstavnimi paviljoni muzeja arheološke dediščine mesta pod pol transparentno streho. Predlagana je tudi selitev muzejske (javne) dejavnosti na rob trga. Natečajna naloga z velikimi posegi v tem delu trga prikaže vizijo razvoja prostora.

Za dogodke na javnih površinah predvidi posamezne javne prostore (trge, parke..), male trge nameni predvsem druženju stanovalcev. Prostor tržnice omeji s kortenasto instalacijo, ki jo uporablja tudi za nadgradnjo stolpa. Različni scenariji rabe trgov in javnih površin so zelo dobro prikazani.

Urbana oprema prostora je enostavnih oblik in iz naravnih, lokalnih materialov (kamen, kovina, les). Za odprti prostor strnjenega mesta predlaga preplastitev z različnimi vrstami tlaka: osnovni tlak drobne teksture v mrežo položene granitne kocke, »bela preproga« osrednjega kvadrata glavnega trga je iz brušenih terazzo plošč, na manjših trgih je tlak iz pranih terazzo plošč, ostali tlak na trgu in javnih ulicah je iz rezanih granitnih kock, zunaj Kastre pa iz klanih kock. Na trgu pred dvorano predlaga prenovo tlaka ob ohranitvi Križajeve zasnove. Predlagana je tudi razmejitev javnih in privatnih površin (tlakovanih z litim tlakom ali prefabriciranimi betonskimi elementi, svetlih sivih tonov) s kanaleto. Za glavni trg je predlagana osvetlitev na jeklenicah, kar lahko ob močni burji predstavlja velik problem. Po ulicah predlaga konzolne luči na fasadah ali prostostoječe na robovih ulic, kar je jasno prikazano na shemi osvetlitve.

Natečajni elaborat zelo podrobno podaja usmeritve za prenovo stavbne dediščine v celotnem območju starega mestnega jedra, s podrobnimi opisi obstoječih kvalitet in pomanjkljivosti. Navedeni so kvalitetni detajli stavb: »arhitektura praznih zidov«, strešine brez nadstreškov, zidanih ograj dvorišč, preprostih pergol, prazne čelne fasade, brez napuščev, notranje dvoriščne fasade z napušči in ganki, balkoni niso značilni, zato so »utopljeni« v pergole, ki so na vitkih stojkah, redko kamen, tanka horizontalna kovinska konstrukcija), ter predlaga poenotenje oblik.

Prometna shema zajema analizo in predlog ureditve širšega območja, za postopno zmanjševanje in zapiranje centra za promet.

Elaborat ponuja jasne in enostavne rešitve za širši prostor, s premišljenimi prostorskimi poudarki in z majhnimi intervencijami. Zasnova javnih površin upošteva hierarhijo prostora, ki ga smiselno povezuje v celoto. Predstavlja jasne konceptualne rešitve in kvalitetne predloge predvsem za zaledje trga, za notranje prostore Kastre. Urejanje glavnega trga, kot »tepiha« je komisija ocenila kot manj primerno rešitev, zato se je odločila, da predlaga elaborat za drugo nagrado, po izvedenem naknadnem preizkusu, pa mu je podelila zvišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Mina Hiršman, mag.inž.arh.

Ambrož Bartol, abs.arh.

Sodelujoči:

Adam Breznik, štud.arh.

Neža Jaki, štud.arh.

Martin Lin Japelj, štud.arh.

Dominik Košak, štud.arh.

prof. Miloš Florjančič, u.d.i.a.

vizualizacije:

Martin Kruh, štud.arh.

konzultant za krajinsko arhitekturo:

Nejc Florjanc, u.d.i.k.a.

konzultant za osvetlitev:

doc.dr.Tomaž Novljan, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev prepozna pomembne prostorske prvine obravnavanega območja, kot so Cesta 5. maja, park ob reki Hubelj, območje ob Goriški cesti na jugu ter območje rimske utrdbe Kastre. Enotno obravnava notranjost Kastre s poudarjenim potekom obzidja in segmentno ureditvijo poti vzdolž obzidja. Predlagana zasnova izraža tudi težnjo po navezavi območja Kastre z vodo, z reko Hubelj.

Posebnost predlagane zasnove je urejanje osrednjega Lavričevega trga s poudarkom višinske razlike. Kvadratno praznino Lavričevega trga oblikuje skulpturalni element stopnic, spomenik v obliki vodnega izvira Fluvio Frigido (mrzla voda), pa določi (zareže) eno od stranic trga skupaj z vertikalno svetilko v vogalu. “Sredozemski kvadrat” Lavričevega trga, kot ga imenujejo avtorji, je nakazan le s poudarjenimi robovi in kompozicijo skulpturalnih elementov.

Obodno pozidavo mestoma korigirajo linijske zasaditve dreves (vrsta: robinija), ki po mnenju komisije, ponekod neustrezno razmejujejo obravnavani prostor (zamejitev Lavričevega trga od območja arheoloških ostalin Edlingovega dvorca ter zamejitev stika Gregorčičeve s Trgom 1. slovenske vlade).

Celotno območje Kastre je v predlagani rešitvi tlakovano z enotnim kamnitim tlakom, sivim flišnim peščenjakom, v pravokotnem vzorcu kot kombinacija kamnov različnih velikosti (spomin na rimsko zasnovo mest), s poudarki v svetlosivem repenskem apnencu. Smer polaganja kamnitega tlaka odslikuje ortogonalni ustroj rimskega mesta.

Posamezni mikro ambienti znotraj ulične strukture so nadgrajeni na način lasten kraju: z drevesom, pergolo, ozelenjenim zidom, klopjo. Obzidje in arheološke ostaline so mestoma prezentirane s poudarjenimi litoželeznimi reliefnimi odlitimi vložki, ki so po mnenju komisije neustrezni. Predlog ureditve poti (v drobljencu) po zunanjem obodu obzidja je po mnenju komisije vprašljiv, saj je izpeljan nedosledno, ko mestoma sovpada s prostorom avtomobila.

Predlagana nivojska ureditev osrednjega Lavričevega trga z zelenimi zamejitvami pojavnost trga preglasi z vnosom novih razmejitvenih elementov, kar je po mnenju komisije neustrezna in nefunkcionalna rešitev, ki ne nadgrajuje prepoznane identitete kraja.

Komisija projekt ocenjuje kot primeren za priznanje saj predlog premišljeno in inovativno nadgradi obstoječi prostor z uvedbo smelih predlogov za oživitev in programsko prenovo vseh posameznih mikroambientov znotraj celotnega območja Kastre. Zasnova upošteva tudi usmeritve, vzore in ureditve Svetozarja Križaja. Rešitev predlaga tudi smiselno postopno preurejanje prometnih površin znotraj območja Kastre, ki naj bi bile prvenstveno namenjene in prilagojene pešcu in kolesarju. Na sodoben in unikaten način so zasnovani elementi urbane opreme, s poudarkom na navidezni lahkotnosti.

Plakati

Avtorji:

Plan B d.o.o.

Uroš Razpet, u.d.i.a, mba

Tea Kogovšek, u.d.i.a

Tanja Sok, u.d.i.a

Jure Kolenc, u.d.i.a

Insert iz poročila komisije:

Koncept urejanja odprtih javnih površin podaja prefinjeno rešitev, ki poudarja lokalni kontekst in kvaliteto starega mestnega jedra Kastre. Osnovni koncept oblikovanja glavnega mestnega trga postavlja v ospredje rimsko zasnovo z odprtim javnim prostorom – forumom, ki ga omejuje obodna pozidava in linije dreves. Vzorec tlakovanja sledi ortogonalni mreži, ki se v osrednjem delu trga zalomi in spremeni smer.

Prenova odprtih javnih površin je pogojena s spremenjeno ureditvijo prometa. V območju starega mestnega jedra Kastre se motorni promet omeji na intervencijo in dostavo ter na dostope do obstoječih stanovanjskih objektov.

Novi tlaki, urbana oprema in hortikulturne ureditve so zadržane ter v sozvočju z antično in srednjeveško podobo mesta. Koncept urejanja javnih prostorov izhaja iz identitete posameznih ambientov. Nove ureditve ne smejo preglasiti obstoječega, dodajajo se le tam, kjer je to potrebno zaradi nedorečenosti prostora ali novih vsebin.

Zasnova odprtih javnih površin upošteva hierarhijo posameznih prostorov in jih smiselno oblikovno poveže v celoto. Elaborat je poseben v svoji zadržanosti in prefinjenosti, s katero mu uspe izpostaviti obstoječe kakovosti posameznih ambientov.

Ureditev Lavričevega trga temelji na antični oziroma rimski zasnovi odprtega javnega prostora – foruma. Prostor trga se enotno tlakuje z granitnimi kockami v ortogonalni mreži, ki se v osrednjem delu trga zalomi in spremeni smer. V enoten tlak so vstavljeni pasovi svetlega kamna, postavljeni v gostejši strukturi ob severnem in južnem robu obodne pozidave. Vzorec tlaka se prelije v bližnje ulice in trge, kar daje osrednjemu trgu večjo razsežnost in pomen, hkrati pa ga oblikovno povezuje z drugimi ambienti. Osnova tlaka so granitne kocke 10×10 cm z vložki oziroma pasovi svetlega brušenega kamna 16×44 cm, kjer so nameščene reže za odvod vode. Takšna zasnova tlaka lahko predstavlja tehnični problem pri zalomu smeri tlakovanja v osrednjem delu trga. Zasnova je manj primerna tudi zaradi pričakovane in še ne v celoti raziskane prezentacije arheološke dediščine. Na severovzhodnem delu trga je vodni element – fontana s štirinajstimi krogi, ki simbolizirajo obodne stolpe antične Kastre. Umestitev fontane na stičišče pomembnih pešpoti iz smeri Šturij in Prešernove ulice ni najbolj ustrezna. Stik osnovnega tlaka z obodno pozidavo je izveden v brušenem betonu v pasu 30 cm, kar tlakovanje trga oblikovno in funkcionalno loči od vhodnih delov obodnih stavb. Vhodi v staro mestno jedro Kastre se v širini obzidja tlakujejo z lokalnim kamnom, ki je glavni gradnik obzidja.

Ureditev malega oziroma grajskega trga pred bivšim Edlingovim dvorcem sledi tlakovanju Lavričevega trga z granitnimi kockami in prečnimi pasovi svetlega kamna. Trg se hortikulturno dopolni z dvema linijama dreves in urbano opremo. Tlakuje in hortikulturno dopolni se tudi manjša razširitev med trgovino z živili in ostankom Edlingovega dvorca v južnem delu. Ureditev Trga 1. slovenske vlade sledi tlakovanju Lavričevega trga z granitnimi kockami in vzdolžnimi pasovi svetlega kamna, s tem da se ohrani tlakovanje pred dvorano 1. slovenske vlade. Ureditev trga pred Pilonovo galerijo sledi tlakovanju Lavričevega trga z granitnimi kockami in prečnimi pasovi svetlega kamna.

Med starim mestnim jedrom Kastre in novim delom mesta je širši zeleni pas z vodotokoma Hubelj in Lokavšček, kjer bi bilo smiselno umestiti tribune, ki bi omogočale posedanje ob vodi s pogledom na historično obzidje, in novo peš povezavo preko sotočja obeh vodotokov.

Prometna ureditev predvideva preureditev osrednjega trga in manjših ulic v peš cono, kjer se motorni promet omeji na intervencijska in dostavna vozila ter na dostop do obstoječih stanovanjskih objektov. V neposredni bližini trga so na novo urejena parkirišča, ki zadostujejo potrebam po parkiranju. Ulice v severnem pretežno stanovanjskem delu Kastre so opremljene s potopnimi količki, ki omogočajo dostop stanovalcem.

Koncept razsvetljave je zasnovan na način, ki poskuša ustvariti različne ambiente tako na trgu kot na širšem obravnavanem območju. Uporabljene so visoke samostoječe ulične svetilke, talna linijska svetila, reflektorji za osvetlitev pomembnejših objektov in dreves, stenske luči nameščene na fasade ter ambientalne luči pred lokali.

Urbana oprema je na osrednji trg postavljena tako, da dopolnjuje ritem linij v tlaku, obenem pa s svojo postavitvijo po obodu funkcionalno preprečuje vozilom vožnjo čez trg. Zasnova urbane opreme ima jasen koncept, ki oblikovno poveže vse elemente urbane opreme, od pasov v vzorcu tlakovanja, klopi, košev za odpadke, stojal za kolesa, razstavnih panojev, potopnih količkov.

Elaborat je zasnovan zadržano in prefinjeno s tlakovanjem osrednjega trga, katerega vzorec se prelije v manjše trge in ulice. Vodni element je lociran na neugodnem severovzhodnem delu trga na stičišču pomembnih pešpoti iz smeri Šturij in Prešernove ulice. Manj ugoden je tudi izbor tlaka, predvsem zaradi spremembe smeri tlakovanja na osrednjem delu Lavričevega trga in pričakovane ter še ne v celoti raziskane prezentacije arheološke dediščine. Zaradi zanimivih rešitev oblikovanja odprtih prostorov, predvsem območij Lavričevega in malega oziroma grajskega trga ter oboda starega dela Kastre se elaboratu podeli priznanje.

Plakati

Avtorji:

Izr.prof. Mihael Dešman, u.d.i.a.

Vlatka Ljubanović, u.d.i.a.

Veronika Fojkar, štud. arh.

Staša Gašič, štud. arh.

Domen Gjergek, štud. arh.

Urška Gregorič, štud. arh.

David Groleger, štud. arh.

Mateja Rogelj, štud. arh.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji rešitev snujejo na večplastnosti zgodb kraja, ki v svoji zgodovinski in prostorski umestitvi gradi močno sporočilno identiteto današnjega in bodočega prostora. Kastro prepoznajo ne samo kot preplet ulic in trgov znotraj obzidja, temveč kot močno entiteto, ki se jo predstavi ne samo s programskim in oblikovnim polnjenjem prostora temveč z izčiščenjem okolice – zelenega obroča, ki bi povrnil identiteto in občutek forme prvotnega kraja. Simbolno in oblikovno tako povežejo bogato sporočilnost ambientov – foruma, ulic, obzidja, zelenega obroča ter navezave na obrečni prostor dveh rek. Elaborat glavni pomen pripne novemu sotržju – povezani hiearhiji treh trgov – Lavričevega trga, Dvornega trga ter novega javnega prostora pod Blagovnico Nanos. Elaborat smiselno obdela širše območje Kastre in fazno in prostorsko logično razvije sosledje ambientov in programov tudi z konkretnejšimi posegi v obstoječe tkivo. Znotraj Kastre obdela vse večje površine, nekaj manjših ambientov ter programsko oživi nekatere trenutno zastrte a zanimive prostore.

Vse javne površine zalije s tlakom granitnih kock v vzorcu pavjega repa. S prečnimi kamnitimi potezami v tlaku naglasi trge, z vzdolžnimi kamnitimi muldami pa ulice. Tlak iz granitnih kock sega do objektov brez cezure. Tlakovanje ulic je z velikostjo vzorca diferencirano od tlakovanja trgov. Na zahodnem dostopu Gregorčičeve ulice se tlakovanje logično nadaljuje tudi izven Kastre in formira vstopni trg. Trg 1. slovenske vlade ohranja duh ureditve arhitekta Križaja, ter ga s formiranjem povezovalnih trgov z zadržanimi potezami poveže do glavnih vstopnih ulic.

Oblikovanje osrednjega tržnega prostora je v izhodišču umirjeno, v sami ideji pa drzno. Na Lavričevem trgu se uredi urbano streho – potezo rezanih dreves v dveh vrstah, ki s treh strani objamejo osrednji tržni prostor ga prostorsko formirajo vendar doživljajsko ne omejujejo. Tako mu drevesa in tlakovanje z istrskim peščenjakom podajo identiteto, z usmeritvijo proti arhitekturno in programsko prenovljeni Blagovnici Nanos pa pokažejo presežek prostorske in arhitekturne misli. Ob predlagani potezi se formira tudi logika navezave tako na Dvorni trg ter nove ambiente, ki jih tvorijo objekti in postavitev dreves.

Prometno je predvideno postopno opuščanje motornega prometa, ki v 1. fazi omejuje predvsem tranzitni in mirujoči promet. V zadnji fazi pa predvideva vpeljavo principa shared space na širše območje, izgradnjo podzemnih garaž in s tem popolno sprostitev mestnega prostora ter zelenega obroča Kastre.

Rimsko obzidje je predstavljeno z odmikom grajenih struktur – zelenim prostorom. Ostanki v tlaku niso posebej označeni. Osvetlitev je logična in zadržana, urbana oprema smiselna in uporabna. Programske intervencije so najbolj vidne ob Lavričevem trgu ter v obodni zeleni potezi. Uporaba dreves v ambientih Kastre je logična in primerna.

Elaborat je z edinstvenim pristopom prikaza Kastre in obzidja nakazal rešitve, ki odstopajo od večine prikazanih in ponujajo svež pogled na možnost razvoja mestnega prostora. Formiranje mestne strehe ter intervencije v Blagovnici Nanos je tako arhitekturno ter programsko prepoznano kot kvalitetna, presežna rešitev. Tudi povezovanje uličnega in tržnega prostora je smiselno, hierarhično urejeno in doživljajsko polno.

Elaborat pa zaradi konceptualnega pristopa zelenega oboda preveliko pozornost usmeri izven prostora Kastre in ne doseže jasnosti rešitve bistva natečaja – ureditve trgov in ulic. V večji meri enotno tlakovanje granitnih kock po mnenju komisije ne nagovori zadostno duha primorskega ambienta. Sicer smela zamisel mestne strehe je element, ki zahteva zelo discipliniran odnos naročnika v pogledu vzdrževanja ter velik investicijski vložek. Takšna rešitev bi do svoje prepoznavnosti in učinka prišla do izraza samo izvedena v celoti ter ne v letih ampak v desetletjih. Zaradi navedenih pomislekov, a kvalitetnega pristopa in prikazanih idej, je komisija elaborat ocenila kot primeren za priznanje.