15. Zbor ZAPS: poročilo o dogodku
Novica
Aktualno
Obnovljivi viri energije – koliko, kako in kam?
Na petnajstem Zboru ZAPS smo se pogovarjali o prostorskih vidikih prehoda na OVE. Razpravljali smo o tem, kaj pomeni začrtan razvoj energetske infrastrukture za prihodnost slovenskega prostora.
V uvodu je dr. Tadej Bevk izpostavil, da se načrtovanje rabe OVE sooča s številnimi problemi, ki izhajajo tako iz lastnosti slovenskega prostora kot iz prostorsko-načrtovalskih praks in zakonodaje. Nov zakon ZUNPEOVE v slovenski pravni red prenaša področne evropske direktive, uresničuje cilje glede OVE iz NEPN-a in med drugim ureja vzpostavitev prednostnih območij umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz OVE, določa pa tudi posebnosti prostorskega načrtovanja in dovoljevanja naprav in objektov. S tem spreminja nekatere določbe (omejitve) glede umeščanja objektov v prostor in njihovega dovoljevanja, ki jih sicer urejata ZUreP-3 in GZ-1, pa tudi drugi področni zakoni. OVE so s tem zakonom opredeljeni kot prevladujoča javna korist.
Umeščanje OVE je tako prostorsko kot družbeno vprašanje. Umeščanje OVE trči z drugimi interesi v prostoru. Dr. Bevk je izpostavil, da so relativno dobro ohranjena narava, pestra kulturna krajina, razpršena poselitev, pa tudi slabo medsektorsko povezovanje, t. i. pobudbeno načrtovanje, nizko zaupanje v državne institucije in nasprotovanje javnosti ključni izzivi, ki jih moramo nasloviti za uresničitev energetskega prehoda k bolj vzdržnemu pridobivanju energije. Pojasnil je, da je trenutno v teku več državnih prostorskih načrtov (DPN) za umeščanje OVE v prostor (vetrne, sončne in hidroelektrarne).
Na področju vetrnih elektrarn je trenutno 12 državnih prostorskih načrtov (DPN), od tega je sprejet le en DPN (za 3 stojišča vetrnih elektrarn). Ob tem je izpostavil še, da velik tehnični potencial predstavljajo predvsem strehe objektov (velikosti nad 1000 m2 so v ZUNPEOVE tudi ene od predpisanih prednostnih območij), ki pa se soočajo s težavami priklopa v omrežje. Vsekakor bo vpliv umeščanja OVE na slovensko krajino in naselja precejšen, zato je nujno prehodno razmisliti o pričakovanih in želenih učnikih, predvideti posledice umeščanja v prostor ter jih ustrezno usmerjati.
Veliko si lahko obetamo predvsem od tematskega akcijskega programa, ki bo določil potencialna prednostna območja za umestitev fotonapetostnih naprav in potencialna prednostna območja za umestitev vetrnih proizvodnih naprav. Ob tem je spomnil na primere dobre prakse, tako domače kot tuje; npr. priročniki oz. smernice so eden od načinov za bolj usklajeno usmerjanje posegov v prostor, predvsem pa je poudaril, da je v odločitve treba vključiti različna znanja, strokovnjake in tudi javnost že v dovolj zgodnji fazi. Rezultati ankete, ki je bila opravljena v okviru projekta »Družbena sprejemljivost prostorskih učinkov v scenarijih rabe OVE, 2019« in drugih raziskav na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani namreč po eni strani kažejo na sicer visoko (deklarativno) podporo javnosti energetskemu prehod in OVE3, vendar ljudje po drugi strani take naprave v prostoru prej dojemajo negativno kot pozitivno4. Iz medijskih objav je možno sklepati, da je odziv javnosti podoben tako pri velikih vetrnih kot velikih sončnih elektrarnah. Zato si je poleg vprašanj, »kam« in »kako« umeščati OVE v prostor, nujno zastaviti tudi vprašanje »kdo« naj pri tem sodeluje in na kakšen način.
Kako se torej odločati, kje izkoriščati obnovljive vire energije, kakšno znanje in postopke moramo uporabiti za sprejem odločitev, kakšne okoliščine (kadrovske/finančne/organizacijske) potrebujemo za oblikovanje teh odločitev, kako lahko stroke, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, prispevajo k hkratnem uresničevanju energetskih ciljev in skrbi za kakovost slovenskega prostora, kako delovati v kontekstu velikega nezaupanja tako v stroko kot postopke načrtovanja ter kdo vse naj pri tem sodeluje, je bilo nekaj začetnih vprašanj, ki so uvedla razpravo.
Video izjava 1:Dr. Tadej Bevk, krajinski arhitekt
Video izjava 2: Ana Cerk, krajinska arhitektka
Video izjava 3: Maruša Zorec, arhitektka
Projekt Zbori ZAPS sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor.