16. Zbor ZAPS: poročilo o dogodku
Novica
Aktualno
20 let priznanj ZAPS – kako naprej?
Letos mineva dvajset let od začetka podeljevanja priznanj ZAPS, med katerimi je najbolj znano priznanje Zlati svinčnik za odlično izvedbo. Poleg realizacij se nagrajuje tudi organizacijske in širše strokovne prispevke pri razvoju institucije in stroke. Priznanja ZAPS, poleg Plečnikovih nagrad, predstavljajo osrednja strokovna priznanja v državi in so kot taka tudi uradno prepoznana.
Namen tokratnega Zbora ZAPS je bil odkrit pogovor o dosedanji praksi podeljevanja priznanj in o morebitnih nadgradnjah sistema, saj zbor poteka v okviru razprave o prenovi Akta o podeljevanju priznanj.
Na Zboru je bil uvodoma predstavljen pregled 20-letnega obdobja in prikaz zbranih statističnih podatkov. V uvodu so bile predstavljene dileme s katerimi se srečujemo v procesu prenove akta o priznanjih:
- Kako profilirati priznanja ZAPS in okrepiti njihovo prepoznavnost?
- Ali so ZAPS priznanja preveč omejena na strokovno javnost in bi jih bilo smiselno močneje povezati z elementi nacionalne kulturne identitete?
- Je priznanj res preveč? Bi bila večja selektivnost in jasnejša razločitev med vrstami priznanj učinkovitejša?
- Ali je čas za premislek o kriterijih za podeljevanje priznanj? Kako avtonomne naj bodo komisije pri oblikovanju kriterijev?
- Ali priznanja ZAPS zadostno vključujejo vse, ki pomembno soustvarjajo prostor – tudi tiste, ki delujejo izven arhitekturne stroke?
- Ali naj se zlati svinčniki ponovno podeljujejo po kategorijah?
- Ali je bila uvedba nominacij upravičena in uspešna?
- Ali je bil poskus regionalnih nominacij uspešen?
- Ali naj se ponovno uvede možnost večkratnega nominiranja?
- Kako lokacijsko definirati kandidature kako je s kandidiranjem realizacij v tujini?
- Ali naj se uvede možnost ločenih kandidatur za projekte, kjer se arhitekturna in krajinsko-arhitekturna rešitev prepletata?
- Ali je patinast svinčnik v petih letih upravičil obstoj?
- Ali naj se kriteriji za ocenjevanje podrobneje zapišejo v akt?
V začetku je bila razprava osredotočena na vprašanje, komu so nagrade namenjene in na kakšen način naj se razlikujejo od Plečnikovih nagrad. Udeleženci so bili mnenja, da je smiselno, da imamo oboje nagrade – tako državne za kulturne dosežke na področju arhitekture kot stanovske nagrade, ki predstavljajo priznanja stroke stroki. Nagradi nimata istega poslanstva. Priznanja ZAPS so namenjena promociji kvalitetne prakse z namenom, da bi v prihodnje delali še bolje. Delitev na nacionalne kulturne arhitekturne nagrade in stanovske nagrade je značilna tudi za mnoge sosednje države, izpostavljeni sta bili Nemčija in Avstrija.
V vprašanju glede zapisa konkretnejših kriterijev v sam akt o podeljevanju priznanj je bilo sprva izraženo, da naj bodo kriteriji prepuščani ocenjevalni komisiji, nato pa je bilo večkrat izpostavljeno tudi, da so vnaprej znani kriteriji dobrodošli. Zapisani kriteriji predstavljajo strokovne nazore in kandidati morajo vedeti za kaj in s čim kandidirajo. . Podano je bilo mnenje, da ni problema, če so pri Plečnikovih nagradah odločitve žirij bolj subjektivne, pri priznanjih ZAPS pa bi pričakovali, da so kriteriji podani in da je odnos med njimi in izborom žirije jasen.
Večkrat je bilo pohvaljeno, da v žirijah praviloma sodelujejo tuji člani. Prav tako je bil kot izrazito pozitiven vidik izpostavljen ogled nominiranih izvedenih projektov v naravi. Mnenje udeležencev žirij je bilo, da je bila osebna izkušnja neprecenljiva in je znala poenotiti mnenja celotnih žirij.
Izpostavljeno je bilo tudi, da so naročniki večinoma zelo veseli priznanj. Debata se je dotaknila tudi pomena razmerja naročnik-projektant-izvajalec in da bi lahko Zbornica z nagradami bolj naslavljala povezanost vseh akterjev v projektu.
Kot problem, ki ga bi bilo smiselno nasloviti, je bilo omenjeno, da se za nagrade člani nominirajo s t.i. samoprijavo, kar nekatere projektante odvrača od nominacije. Tu je bil podan poziv o razmisleku o drugih, mogoče dodatnih možnostih kandidiranja.
Regijska pokritost se je v pregledu preteklih nagrad izkazala kot primerno rešena in ni bilo zaznati potreb po večjih spremembah, npr. v smislu regijskih nominacij. V primeru nominacij po posameznih regij bi se poleg regijske zastopanosti lahko izpostavilo tudi vidike enakomerne zastopanosti spolov, starostne strukture, vendar tudi po tem ni bilo izraženih izrazitih potreb, ki bi jih bilo vredno naslavljati.
V razpravi je bilo izpostavljeno, da je predvsem pri prostorskem načrtovanju problem, da ni omogočena podrobnejša opisna argumentacija projekta, recimo na dveh A4 straneh. Tudi pri realizaciji objektov je pogosto potrebno pojasniti kontekst, ki iz samih načrtov in podob pogosto ni razviden (npr. okoliščine, v katerih je projekt nastajal).
Izpostavljen je bil tudi pomen promocije prenov v nasprotju z novogradnjami. Z zapisom kriterijev, ki bi odražali pomen posameznih vidikov gradnje, bi lahko presegli pogosto dominacijo vizualnega vidika realizacij, ki kandidirajo za priznanja.
Izpostavljen je bil problem prijavljanja in nagrajevanja projektov v tujini (bodisi projektov slovenskih birojev v tujini, bodisi celo tujih birojev, v katerih pa deluje tudi slovenski avtor). Tega bo v prihodnje vedno več, zato je smiselno postaviti določene kriterije ali omejitve.
Predstavljena analiza v uvodu je tudi prikazala jasno sliko o tem, koliko nagrad se podeli, in v razpravi ni bilo zaznati pretirane skrbi, da bi jih bilo zadnja leta preveč. Prav tako ni bilo izražene potrebe, da bi nagrade ponovno podeljevali v vseh razpisanih kategorijah, saj se, kot je bilo izpostavljeno, v različnih letih količina dokončanih objektov v posamezni kategoriji lahko zelo spreminja, denimo glede na prioritete javnega financiranja v določenem obdobju.
Razprava se je dotaknila tudi kriterijev za podeljevanje nagrad. Predstavljena je bila ideja, da se priznanja podeljujejo bolj specifično, na podlagi vnaprej določenih kriterijev, zapisanih v aktu o podeljevanju. Mnenje je bilo, da bi morala ZAPS sama oblikovati te kriterije in jih zasnovati tako, da z njimi spodbuja določene prakse svojih članov. Konsenza o tem, kako podrobno naj akt opredeljuje kriterije, pa ni bilo, saj je prevladovalo splošno mnenje, da ima komisija pri tem lahko razmeroma veliko svobode.
Projekt Zbori ZAPS sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor.