2. Zbor ZAPS: Zakaj ni več arhitektov redno zaposlenih? - poročilo o dogodku
Novica
Aktualno
2. Zbor ZAPS: poročilo o dogodku
Zakaj ni več arhitektov redno zaposlenih?
V središču drugega Zbora ZAPS so bila izpostavljena vprašanja oblik zaposlitev arhitektov. V uvodu je Uroš Mikanovič opozoril na dve značilni obliki zaposlitve (zaposlitev, samozaposlitev) ter nekaj pomembnih dogodkov, ki so vplivali na njun razvoj. Izpostavil je Zakon o samostojnih kulturnih delavcih iz leta 1982, ki je tlakoval pot, po kateri se je arhitekturni sektor tržno prestrukturiral. Iz nekdanjih večjih (modernističnih) podjetij z večjim številom zaposlenih so lahko arhitekti kot umetniki in kulturniki prosto prodajali lastna dela in storitve ter svobodno vstopali v delovna razmerja. Opozoril je na trenutno realnost, ko se v času okrevanja po svetovni gospodarski krizi po letu 2008 zdi, da si arhitekturni sektor ni zares opomogel, glede na podatke o zaposlenih in samozaposlenih pa trg v tem trenutku očitno prenese nov kader (večinoma) le v obliki prekarnega delavca. Ali gre pri neznačilno velikem deležu samozaposlenih v kulturi znotraj arhitekture za preživitveno strategijo?
V bistvu razprave je bilo deljenje izkušenj udeležencev zbora, ki jih imajo v različnih delovnih razmerjih. Prekarnost je realnost in problem današnje zaposlitve, čeprav ni zakonsko dopustna. Obveljalo je splošno prepričanje, da bo za dobre pogoje zaposlitve potrebno dvigniti cene storitev.
Za vse, ki se dogodka niso uspeli udeležiti, po dogodku objavljamo uvodni prispevek in podrobnejši povzetek razprave:
