20. Zbor ZAPS: poročilo o dogodku
Novica
Aktualno
Inventura natečajev 02/25 – 02/26
20. Zbor ZAPS je predstavljal redni letni skupni pregled v zadnjem letu izvedenih natečajev – inventuro natečajev 2025.
V zadnjem letu je bilo zaključenih 8 javnih natečajev (med njimi Potniški center Celje in Dom starejših Livade Izola), natečajna služba pa jih je v fazi priprave obravnavala 18. Statistično natečaji ostajajo pomembno, a premalo izkoriščeno orodje, saj pogodbe, sklenjene na njihovi podlagi, predstavljajo le 3 % celotne dejavnosti načrtovanja.
Glavni poudarki in ugotovitve:
- Kakovost natečajnih nalog: Povprečna ocena kakovosti nalog se je v letu 2025 dvignila na 3,68, izboljšale so se tudi predhodne preveritve, čeprav so še vedno prisotne napake v tabelah s površinami.
- Obremenitev natečajnikov: Povprečno število porabljenih ur na elaborat se je v 2025 povzpelo na 653 (10-odstotni dvig), povprečni stroški izdelave pa na več kot 000 EUR.
- Izboljšave in razvoj: Kot nujni koraki za prihodnost so bili izpostavljeni dvig nagradnih skladov, ponovno uvajanje dvostopenjskih natečajev pri kompleksnih projektih in digitalna oddaja
Zakonodajne spremembe: Pomemben mejnik je dvig vrednosti za obvezno izvedbo natečajev po ZJN-3, ki za stavbe zdaj znaša 5,404 milijona evrov.
Natečaji ostajajo najpomembnejši vir projektov, ki prejemajo najvišja strokovna priznanja, kot sta Zlati svinčnik in Plečnikova nagrada.
Obremenitev natečajnikov: Povprečno število ur za izdelavo elaborata se je povzpelo na 653 (10-odstotni dvig), povprečni stroški izdelave pa presegajo 22.000 EUR na projektno skupino.
Očitno je, da je udeležba inverzno povezana s številom razpisov; večje število sočasnih natečajev praviloma pomeni manj oddanih elaboratov na posamezen razpis. Pri kompleksnih programih (laboratoriji, fakultete) se število udeležencev pogosto spusti pod deset.
Analiza ključnih natečajev preteklega leta
Razprava je osvetlila specifične izzive pri aktualnih projektih:
- Stanovanjska soseska pod hribom (Ilirska Bistrica): Primer izjemno zahtevnega natečaja zaradi spreminjanja investicijskih modelov naročnika, velikega obsega in kompleksnih robnih pogojev (zeleno modra infrastruktura, kulturna dediščina, osončenje).
- Potniški center Celje: Izpostavljen kot primer najboljše prakse. Ključ do uspeha je bila poglobljena priprava natečajne naloge s strani naročnika in aktivna vloga komisije že v fazi priprave projektne nalog, kar je ustvarilo pogoje, da je bila izbrana res inovativna zmagovalna rešitev.
- Polnilni park velikih moči (Novo mesto): Zanimiv primer nestandardnega prostovoljnega natečaja družbe ELES, ki kaže na širjenje natečajne prakse na infrastrukturna področja.
- Fakulteti UM (FS in FKKT): Izjemno kompleksen natečaj z zahtevnimi robnimi pogoji in polno izkoriščenostjo nosilne kapacitete prostora. Natečaj je trenutno v fazi revizije, kar poudarja pravno ranljivost
Sistemska in pravna vprašanja
Pomemben mejnik je dvig in indeksacija mejne vrednosti za obvezne natečaje na evropsko raven (na 5,404 mio EUR za stavbe), kar prinaša večjo prilagodljivost. Razpravljavci so opozorili na:
Problematiko kršenja anonimnosti v stalno spreminjajočem se programskem okolju: Predlaga se digitalizacija oddaje z e-obrazci, ki bi delno zmanjšali riziko puščanja nehotenih digitalnih identifikacijskih sledi.
»Damping« in cene: Razkoraki v ponujenih cenah za izdelavo projektne dokumentacije za natečajno rešitev so alarmantni (v enem primeru od 0,7 do 3,9 mio EUR). ZAPS je v natečajne pogoje že vključil novo prilogo »normiranih ur« kot orodja za transparentno oceno obsega dela.
Kritični poudarki in predlogi za izboljšave
Stroka opozarja na več področij, kjer so nujni premiki:
- Transparentnost in javnost: Natečaj ni le strokovni, temveč tudi družbeni akt. Odsotnost javnih razstav zmanjšuje legitimnost
- Proaktivne komisije: Zaželeno je proaktivno sodelovanje strokovnih članov žirije, ki lahko naročnika že pred razpisom opozorijo na pomanjkljivosti ali ga usmerijo k dodatnim razvojnim
- Zmanjšanje izčrpavanja natečajnikov: Ponovno je bila podana pobuda, da se preizkusi model dvostopenjskih natečajev (npr. za kompleksne naloge), kjer bi se v prvem krogu oddajale le skice na nekaj listih formata A3, v drugi krog pa bi se uvrstilo le nekaj natečajnikov, kar bi drastično znižalo stroške.
- Primerjava modelov naročanja: ZAPS bo nadaljeval z analizo modela Design & Build v primerjavi z natečaji. Italijanska študija After the project (natečaji D&B vs. najnižja cena izdelana na podlagi podatkov zbranih s sistemom INOA) jasno kažejo, da natečajni pristop zagotavlja višjo kakovost, primerljivo ceno in hitrejšo izvedbo.
Projekt Zbori ZAPS sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor.