Zaključen je natečaj Vhodni kompleks in živa ograja ZOO Ljubljana
Novica
Aktualno
Javni, projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za ZOO Ljubljana (vhodni kompleks in živa ograja ZOO Ljubljana) je zaključen.
Prvo nagrado prejmejo avtorji:
Dino Mujić, mag. inž. arh.
Katja Ivić, mag. inž. arh.
Maruša Kunstek, mag. inž. arh.
AAMERAK, projektiranje, d. o. o.
Sodelavci, konzultanti, izvedenci:
Roman Krajcarz, mag. ing. arch.
Krajinska arhitektura: Svit Oliver Katanec, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Konzultant za gradbene konstrukcije: Ivan Ramšak, univ. dipl. inž. grad.
Konzultant za promet: Boštjan Račič, gr. teh.
Konzultant za požarno varnost: Aleš Hudernik, univ. dipl. gosp. inž.
Zmagovalcem iskreno čestitamo, vsem udeležencem in naročniku pa se zahvaljujemo za sodelovanje in zaupanje. Želimo vam uspešno nadaljevanje dela!
V zaključnem poročilu ocenjevalna komisija med drugim zapiše:
Dolgo pričakovani natečaj za zasnovo vstopnega objekta in žive ograje v ZOO Ljubljana je glede na prejeto veliko število kvalitetnih predlogov, konstruktivno delo strokovne komisije in izbor nagrad in priznanj, uspel.
Kljub temu, da so na prvi pogled prispeli elaborati izjemno raznoliki, se je dalo rešitve razdeliti v nekaj skupin, med katerimi so morda najbolj zanimivi trije pristopi:
Na prvi pogled najbolj prepričljivi so bili elaborati, ki so formsko izraznost iskali v mimikriji krajinske podobe. Gre za princip, ko so programski volumni vpeti v širši sistem npr. žive ograje, okoliške topografije, sistema dostopnih klančin in mostovža preko Večne poti itd. Torej stavbo, vdelano v krajino in/ali vkomponirano v širše grajeno ali naravno okolje. Pri teh je bil največji izziv, kako v želji čimbolj zveznega prehanjanja med zunaj in znotraj zagotavljati primerno varnost pred pobegi živali oziroma nepooblaščenega vstopanja v ZOO izven delovnega časa in hkrati zadržati predstavljene kvalitete.
Drugi sklop se je navezal na idejo stavbe kot “glasne”, provokativne, izstopajoče arhitekture, ki v prostoru učinkuje kot pop ikona. Te principe so zasledovali elaborati, ki so si za osnovni motiv izbrali prepoznavne in/ali pretirane arhitekturne elemente, barve ali skupinske oblike.
V tretji sklop uvrščamo arhitekture, ki svoj specifičen nagovor raziskujejo znotraj teme, poglobljeno v programske sklope in prostorski kontekst. Arhitektura kot asociativna forma s samosvojim, prepoznavnim, vendar kontekstualnim nagovorom. Iz te skupine izhajajo vsi trije nagrajeni projekti, še posebej pa je to značilnost zmagovalne rešitve. Da je to projekt, ki nagovarja prav specifičnost lokacije, kar se na primer izkazuje, skozi oblikovanje izhoda iz kompleksa, ki ga obravanava kot enakovrednega vhodu, na zelo specifičen način izkoriščanja topografije terena in vključevanja visoke vegetacije.
Druga skupna značilnost, ki se je izkristalizirala skozi prejete elaborate je odnos do umestitve dveh ključnih vsebin – naravovarstvenega centra in uprave. Prevladalo je stališče, da je pojavnost upravnega dela sicer pomembna, vendar pa naj bo bolj izpostavljen raje naravovarstveni center, ki na tak način spodbudi interakcijo med obiskovalci in lahko postane celo ciljna destinacija, prostor, ko si in hkrati nisi v ZOO.
Skozi tretjo skupno značilnost smo presojali projekte glede na fizični poseg v prostor – predvsem z vidika zemeljskih posegov za potrebe gradnje. Izoblikovalo se je stališče, da so boljše tiste rešitve, ki so manj programov umeščale v kletno etažo.
Govorimo o nalogi, ki ima poleg povsem praktičnega, urediti boljše vstopno območje, tudi reprezentativen in simbolen pomen. To pa pomeni, da poleg racionalne zasnove, ekonomične konstrukcije in učinkovite programske razporeditve, pod funkcionalnost upoštevamo še zmožnost imaginativnega nagovora arhitekture, tisto subjektivno in sublimno dimenzijo, ki nas nagovarja kot čuteča bitja, ki humanizira naše okolje na nivoju, da nova stavba postane del kolektivne identitete. Torej želja po singularni stavbi, ki bo dodala vrednost mestu in njegovim prebivalcem. To je skladno tudi z nastajajočim dokumentom, Vizija LJ 2045, kjer Mestna Občina Ljubljana, želi razvoj mesta skomunicirati tudi skozi gradnjo inovativne odlične javne arhitekture.
