Pojasnila Inšpektorata za delo
Novica
Aktualno
Inšpektorat Republike Slovenije za delo je v letu 2026 v dejavnosti arhitekturnega in inženirskega projektiranja opravil 81 inšpekcijskih pregledov in izrekel 26 ukrepov upravne oziroma prekrškovne narave. ZAPS članom priporoča, da preverijo ustreznost pravnih podlag za sodelovanje z vsemi osebami, ki opravljajo delo v njihovih birojih.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je od Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) pridobila pojasnila o inšpekcijskih nadzorih na področju delovnih razmerij v arhitekturnih birojih oziroma dejavnosti arhitekturnega in inženirskega projektiranja. Podatki kažejo, da je IRSD v letu 2026 v dejavnosti 71 po Standardni klasifikaciji dejavnosti (arhitekturna in inženirska dejavnost; tehnično preizkušanje in analiziranje) opravil 81 inšpekcijskih pregledov. Do priprave odgovora je bilo izrečenih 26 ukrepov upravne in prekrškovne narave. Ugotovljene nepravilnosti so se nanašale na različna področja, med drugim na plačilo za delo, delovni čas, počitke in zaposlovanje na črno. Ker vsi postopki še niso zaključeni, so podatki začasni.
IRSD napoveduje, da bo tudi v prihodnje posebno pozornost namenjal različnim oblikam dela zunaj delovnega razmerja, kadar dejanske okoliščine kažejo, da bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje.
Kdaj sodelovanje z zunanjim izvajalcem lahko pomeni delovno razmerje?
Sodelovanje s samostojnimi podjetniki in drugimi zunanjimi izvajalci je v arhitekturni dejavnosti običajno. Vendar sklenitev podjemne pogodbe, pogodbe o poslovnem sodelovanju ali pogodbe z osebo, ki ima status samostojnega podjetnika, sama po sebi še ne pomeni, da je takšna oblika sodelovanja tudi pravno ustrezna.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) se za delovno razmerje šteje razmerje, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Za presojo je bistveno dejansko izvajanje sodelovanja, ne naziv pogodbe ali formalni status osebe. Če so podani elementi delovnega razmerja, se delo praviloma ne sme opravljati na podlagi civilnopravne pogodbe, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Pri presoji so pomembni predvsem naslednji elementi:
- Osebno opravljanje dela: oseba delo opravlja osebno in ga praviloma ne more samostojno prenesti na drugega izvajalca.
- Vključenost v organiziran delovni proces: oseba deluje kot del organizacije in delovnega procesa arhitekturnega biroja.
- Navodila in nadzor: naročnik določa način izvajanja dela, daje sprotna navodila in nadzira njegovo opravljanje.
- Nepretrganost opravljanja dela: sodelovanje ima trajnejšo oziroma kontinuirano naravo.
- Plačilo za delo: oseba za opravljeno delo prejema plačilo.
Na kaj naj bodo arhitekturni biroji posebej pozorni?
Priporočamo, da arhitekturni biroji pregledajo obstoječe oblike sodelovanja in preverijo, ali so pravne podlage usklajene z dejanskim načinom opravljanja dela. Pomembno je poudariti, da posamezen element sam po sebi še ne določa obstoja delovnega razmerja. Inšpektorat presoja vse okoliščine konkretnega primera in elemente delovnega razmerja za vsako osebo posebej.
Posebno pozornost je smiselno nameniti naslednjim vprašanjem:
- Ali oseba dejansko opravlja samostojno storitev oziroma prevzema izvedbo določenega dela ali naloge ali pa je vključena v vsakodnevni organizirani delovni proces biroja?
- Ali sama organizira in razporeja svoje delo ali mora upoštevati delovni čas, razpored in sprotna navodila biroja?
- Ali samostojno odgovarja za izvedbo dogovorjene storitve ali je njeno delo organizirano in nadzorovano kot delo zaposlenih?
- Ali gre za samostojno poslovno sodelovanje z jasno opredeljenim predmetom, obsegom in rezultatom storitve ali za kontinuirano osebno opravljanje dela pod vodstvom biroja?
- Ali so pogodba in dejanska praksa sodelovanja medsebojno usklajeni?
Ekonomsko odvisne osebe
ZDR-1 posebej ureja tudi položaj ekonomsko odvisnih oseb (213. in 214. člen). Gre za samozaposlene osebe, ki osebno, dalj časa in za plačilo opravljajo delo za naročnika, vendar pri tem niso v razmerju osebne podrejenosti. Takšne osebe niso v delovnem razmerju, vendar jim zakon zagotavlja določeno delovnopravno varstvo. Ekonomske odvisnosti zato ne smemo enačiti z delovnim razmerjem. Ključna razlika je predvsem v obstoju oziroma neobstoju osebne podrejenosti naročniku.
Kakšne so lahko posledice kršitev?
Ugotovljena kršitev 13. člena ZDR-1 lahko vodi v prekrškovni postopek. Predpisana globa za kršitev prepovedi opravljanja dela na podlagi civilnopravnih pogodb, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, znaša od 3.000 do 20.000 evrov.
Inšpektor lahko odredi tudi začasno prepoved opravljanja dela do odprave nepravilnosti. Delodajalcu lahko naloži, da osebi v treh delovnih dneh izroči pisno pogodbo o zaposlitvi, ki mora ustrezati ugotovljenemu dejanskemu stanju. Neupoštevanje takšne odredbe predstavlja dodaten prekršek. Pravnomočno izrečena globa ima lahko tudi druge posledice, med drugim pri zaposlovanju tujcev in sodelovanju v postopkih javnega naročanja.
Priporočilo ZAPS
ZAPS članom priporoča, da preventivno preverijo organizacijo dela in pogodbena razmerja v svojih birojih. Pri tem naj ne izhajajo zgolj iz formalnega statusa sodelavca ali naziva sklenjene pogodbe, temveč predvsem iz dejanskega načina izvajanja dela. Če narava sodelovanja kaže na elemente delovnega razmerja, je treba ustrezno urediti pogodbeno razmerje in zagotoviti pravice, ki iz njega izhajajo.Za dodatno razjasnitev konkretnih primerov priporočamo posvet s strokovnjakom za delovno pravo.