Sodba Upravnega sodišča: potrditev pomena prevladujoče stroke in poziv k jasnejši zakonski ureditvi
Novica
Aktualno
Na spletni strani sodne prakse je objavljena anonimizirana sodba I U 870/2019-52 Upravnega sodišča RS z dne 27. 6. 2025, v kateri je obravnavalo vprašanje uporabe načela »prevladujoče stroke« pri določanju vodje projekta za izdelavo projektne dokumentacije stavb.
Čeprav je bil spor v javnosti pogosto predstavljen kot vprašanje, ali lahko stavbe vodi pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir, je sodba pomembnejša predvsem zato, ker jasno loči med vsebinskim načelom in njegovo normativno izvedbo.
Sodišče je izrecno priznalo, da je cilj zakonodajalca legitimen. Če glede na namen gradnje prevladuje arhitekturna stroka, je zahteva, da izdelavo projektne dokumentacije vodi pooblaščeni arhitekt, primeren, nujen in sorazmeren ukrep za varovanje javnega interesa. Sodišče torej ni podvomilo v pomen arhitekta kot nosilca celovitega vodenja projektiranja stavb, temveč je pritrdilo, da takšna ureditev zasleduje ustavno dopusten cilj.
To stališče je skladno z dolgoletnimi razlagami pristojnega ministrstva, ki je že od sprejema Gradbenega zakona poudarjalo, da je pri stanovanjskih stavbah ter pri stavbah v javni rabi oziroma stavbah, ki bistveno vplivajo na kakovost prostora, praviloma prevladujoča vsebina načrtovanja s področja arhitekturne stroke. Ministrstvo je pri tem izhajalo iz posebnega položaja arhitekture kot dejavnosti v javnem interesu, določb Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij ter dejstva, da je projektiranje stavb ena temeljnih poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov.
Hkrati pa sodba opozarja na bistveno pomanjkljivost veljavne zakonodaje. Pojem »prevladujoča stroka« je v zakonu zapisan zgolj načelno, brez jasnih meril, po katerih bi bilo mogoče v posameznem primeru zanesljivo določiti, katera stroka prevladuje. Ministrstvo je to vrzel skušalo zapolnjevati z razlagami in pojasnili, vendar upravna praksa sama ne more nadomestiti dovolj določnega zakonskega pravila. Prav v tem je osrednje sporočilo sodbe: pomembnega strokovnega načela ni mogoče učinkovito uveljavljati, če zanj ni dovolj jasne normativne podlage.
Gre za vprašanje, ki presega razmerja med posameznimi reguliranimi poklici. V evropskem prostoru je namreč splošno sprejeto, da kakovost grajenega okolja predstavlja javni interes. Zato številne države rezervirane poklicne naloge arhitektov urejajo bistveno jasneje kot Slovenija. Nekatere to storijo neposredno z zakonom, druge preko pravil o ustanavljanju arhitekturnih praks ali skozi ustaljeno strokovno tradicijo. Skupni imenovalec teh ureditev je, da pri projektiranju stavb priznavajo posebno odgovornost arhitekta za celovitost zasnove in usklajevanje funkcionalnih, tehničnih, prostorskih, kulturnih, ekonomskih in trajnostnih vidikov projekta.
Slovenska ureditev je na tem področju bistveno bolj liberalna. Gospodarski subjekt za projektiranje lahko ustanovi kdorkoli, zakon pa zahteva le, da ima zagotovljen ustrezen strokovni kader. Prav zato je načelo prevladujoče stroke ostalo praktično edini institut, ki je pri projektiranju stavb izražal koncept rezerviranih poklicnih nalog. Sodba Upravnega sodišča kaže, da takšno načelo brez jasnejše zakonske konkretizacije ne more zagotavljati pravne varnosti ne naročnikom, ne projektantom, ne upravnim organom.
Za ZAPS je zato sodba pomembna predvsem kot potrditev, da je vprašanje vsebinskega vodenja projektiranja stavb legitimno vprašanje varovanja javnega interesa in ne interes posamezne poklicne skupine. Hkrati pa predstavlja jasen signal zakonodajalcu, da bo treba načelo prevladujoče stroke oziroma sistem rezerviranih poklicnih nalog normativno opredeliti bistveno jasneje, če želimo zagotoviti pravno predvidljivo in strokovno kakovostno projektiranje stavb.