Tiskovna konferenca ob zaključku natečaja za tipologije nadomestitvenih stanovanjskih stavb - poplave 2023
Novica
Aktualno
Včeraj, 18.4.2024 se je odvila novinarska konferenca ministrstva za solidarno prihodnost ob zaključenem arhitekturnem natečaju za popoplavne nadomestitvene stanovanjske stavbe, na kateri so sodelovali državni sekretar Klemen Ploštajner, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Jernej Prijon, podpredsednik natečajne komisije Gašper Skalar ter državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.
Predsednik ZAPS Jernej Prijon je predstavil izjavo zbornice:
“Zelo smo bili veseli poziva ministrstva za solidarno prihodnost, da se razpiše natečaj in pa seveda, da je bil natečaj uspešen. Komisija je prejela kar 21 elaboratov različnih avtorskih skupim, večina je obdelovala več tipov nalog. Skupaj je tako prispelo kar 58 predlogov za različne sklope naloge – prostostoječa stavba, dvojček in stavbe v nizu . V razmislek in pripravo elaboratov je bilo vloženega res veliko strokovnega dela. Prav tako pa je izjemno strokovno delo bilo opravljeno s strani komisije. Skupaj z naročnikom smo uspeli sestaviti komisijo, v kateri so bili združeni pomembni nosilci znanj.
Ob poplavah, ki so lansko leto prizadele našo državo, je na plan prišlo veliko problemov našega gospodarjenja s prostorom in ko se težave pokažejo tako zelo očitno, je dobro, da se čim prej obrnemo na strokovnjake. To še toliko bolj velja za državo, ki mora v takih okoliščinah delovati še posebej profesionalno in v dobro skupnosti. Zato je izjemno dragoceno, da se je pri vprašanju nadomestne individualne gradnje Ministrstvo za solidarno prihodnost hitro obrnilo na zbornico, da smo skupaj formulirali projektno nalogo in dorekli, kakšne zasnove so primerne za nadomestno individualno stanovanjsko gradnjo. Seveda smo s tem podali odgovor na samo del odprtih vprašanj, ki so jih razkrile poplave.
Tako ministrstvo kot naročnik, zbornica kot izvajalec in predvsem kolegi natečajniki, smo se trudili, da je proces tekel kar najhitreje in da imamo danes rezultate natečaja, s katerimi smo lahko zelo zadovoljni. Pred sabo imamo odgovor stroke na vprašanje, kakšna naj bo individualna gradnja v slovenskem prostoru prihodnosti. Ta je vsekakor drugačna kot so bile hiše, ki smo jih gradili v preteklosti. Danes moramo ob umeščanju in gradnji objektov odgovarjati na povsem nove standarde ohranjanja narave, družbene odgovornosti in dolgoročne vzdržnosti. In to z umeščanjem v okolje, ki je nestabilno in po zadnji naravni ujmi ponekod močno prizadeto. Razmere so se spremenile in prihodnost je vse manj predvidljiva. Zato potrebujemo nove vzorce racionalne, prilagodljive in trajnostne gradnje. Trudili smo se, da smo v nalogo vključili pomen lokalne tipologije in gradnje, seveda pa je pomembno tudi, kako bodo ti objekti umeščeni v prostor.
Pripraviti tipsko rešitev, ki je uporabna na zelo različnih mikrolokacijah, ni enostavno. Če iščemo tipsko rešitev, le te ne bomo dobili s ponavljanjem rešitev, ki so se kot kvalitetne izkazale na eni lokaciji. Da bi pridobili dobre generične rešitve, v tem primeru tipske projekte stanovanjskih hiš, je potrebno iskati en modularen odgovor na več različnih vprašanj hkrati. Idealno bi bilo, če bi natečajniki iskali tipske rešitve za večje število konkretnih lokacij in konkretnih naročnikov. Zaradi časovne stiske natečajne naloge žal ni bilo možno pripraviti na ta način.
Iz rezultatov je razbrati, da aktualni ponudniki montažnih objektov niso sodelovali v tem natečaju. To je mogoče presenečenje. V državi imamo namreč vrsto sorazmerno velikih podjetij, ki izdelujejo montažne hiše, imajo svoje podrobno razdelane kataloge, in zanimivo bi bilo videti primerjavo med njihovimi predlogi in predlogi, ki smo jih zbrali s pomočjo natečaja.
Zanimivo bo tudi spremljati, ali bodo večkrat izvedeni objekti v montažni ali klasični zidani izvedbi. V stroki verjamemo, da je lesena montažna gradnja lahko okolijsko bolj sprejemljiva od klasične, a to velja samo ob izpolnjevanju določenih predpostavk. Med drugim je pomembno, da je hiša primerno velika in prilagodljiva na spreminjajoče se potrebe prebivalcev. V nasprotnem primeru je hitro lahko tudi lesena hiša dolgoročno nevzdržna oz. zelo netrajnostna.
Natečaj je običajno tekma, v katerem ena rešitev odnese edino glavno nagrado. Tokrat pa ni bil izbran en zmagovalec, ampak so bile ocenjene in selekcionirane rešitve. Končno odločitev, katere rešitve so boljše ali slabše, bo dala prihodnost. Lahko rečemo trg. Uporabniki bodo med rešitvami lahko izbirali. Šele takrat se bo pokazalo, v kolikšni meri so pripravljene rešitve odgovor na zastavljeno vprašanje.
V stroki bomo rezultate tega natečaja in njegov vpliv na gradnjo pozorno spremljali in analizirali. Želimo si več podobnih odprtih razpisov zbiranja idej, kako naprej. Ob naravni katastrofi, kot so jo predstavljale poplave, se ves čas izpostavlja vprašanje hitrosti odziva. Če bi tak razpis, ki je izjemno pametno naložen vložek države v razmislek o kvaliteti individualne gradnje, vložili že lani, bi imeli po poplavah rešitve že na mizah. Z natečajem smo se kot družba odzvali strokovno, kar je edino pravilno. To je prava pot. Tokrat nas je k temu pripeljala naravna nesreča. Želeli bi si, da bi bilo takega sodelovanja seveda več in da bi se zanj odločali kontinuirano. Sploh to velja za individualno stanovanjsko
gradnjo, ki ima izjemne posledice za kakovost bivanja in stanje prostora. Pripravljene rešitve, če se bodo izkazale za kvalitetne in za naročnike zanimive, namreč ne bodo uporabljene samo pri gradnji nadomestnih stavb v okviru obnove po poplavah, ampak bodo lahko uporabljene tudi drugje. Predvsem pa bodo imele lahko pomemben vpliv kot pametni vzorci vredni ponavljanja.”