Umetna inteligenca v arhitekturi: dobre prakse v Evropi
Novica
Aktualno
Umetna inteligenca za arhitekturno stroko ni več le oddaljena perspektiva – že zdaj spreminja način, kako arhitekti načrtujejo, komunicirajo in prevzemajo strokovno odgovornost. Od oblikovanja in ustvarjalnosti do sodelovanja, trajnosti in strokovne odgovornosti umetna inteligenca odpira nove možnosti – in arhitektom po vsej Evropi postavlja pomembna vprašanja.
V tej seriji ACE deli raziskave, publikacije in dobre prakse iz svoje celotne mreže. Ta prispevek obravnava dva dela te serije: lastni program ACE na področju umetne inteligence ter pregled tega, kako organizacije članice ACE pomagajo arhitektom razumeti, uporabljati in odgovorno oblikovati umetno inteligenco.
Lastni program ACE na področju umetne inteligence
ACE je k tej razpravi prispeval študijo »A.I.: Architects for Innovative Research«, razvit s podporo programa Evropske unije Kreativna Evropa. Študija raziskuje, kako bi umetna inteligenca in digitalne tehnologije lahko oblikovale arhitekturno načrtovanje, izobraževanje in urbanistično načrtovanje, pri čemer združuje inovativne raziskave iz vse Evrope, vključno z naslednjimi poudarki:
- Kako digitalna orodja vplivajo na vizualno mišljenje in ustvarjalnost
- Kako lahko umetna inteligenca vključi mlade v oblikovanje njihovih mest
- Kako lahko računalniška orodja podpirajo trajnostno urbanistično načrtovanje
- Program se je začel s konferenco ACE »Arhitekti za inovacije«, ki je zbrala strokovnjake, da bi razpravljali o ustvarjalnem potencialu umetne inteligence – pa tudi o njenih etičnih, pravnih in strokovnih posledicah.
Dobre prakse iz članic organizacij
Po tem uvodu v lastni program ACE na področju umetne inteligence se bomo posvetili temu, kako članice organizacije ACE po vsej Evropi arhitektom pomagajo odgovorno razumeti, uporabljati in oblikovati umetno inteligenco.
Namesto da bi čakale na nastanek enotnega evropskega standarda, so nacionalne in regionalne strokovne organizacije same prevzele pobudo: objavljajo raziskave, pripravljajo praktične smernice in določajo etične okvire, prilagojene njihovemu regulativnemu kontekstu in vsakodnevnim realnostim v praksi. Skupaj teh pet pobud ponuja reprezentativno sliko odziva stroke – od etike in regulative do raziskav in vizije.
Francija — CNOA: Priložnosti v skladu s poklicno etiko
Conseil National de l’Ordre des Architectes (CNOA) je objavil poročilo, ki povezuje priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca, s poklicnimi in etičnimi odgovornostmi arhitektov. Poročilo z naslovom L’IA et les architectes : concilier opportunités et déontologie vsebuje praktična priporočila glede preglednosti, odgovornosti, zaupnosti, intelektualne lastnine in dolžnosti arhitekta, da svetuje svojim strankam – s čimer razpravo o umetni inteligenci trdno utemeljuje v obstoječem etičnem kodeksu poklica.
Združeno kraljestvo — RIBA: Merjenje uvajanja umetne inteligence
Kraljevi inštitut britanskih arhitektov (RIBA) je v svojem letnem poročilu RIBA AI Report sprejel na dokazih temelječ pristop, s katerim spremlja, kako arhitekturne pisarne dejansko uvajajo orodja umetne inteligence, kakšen vpliv to ima na oblikovanje in poslovne procese ter kakšna znanja bodo arhitekti potrebovali, da bodo ostali konkurenčni, ko se bo tehnologija nadalje razvijala. Z letnim ponavljanjem raziskave RIBA ustvarja longitudinalni vpogled v preobrazbo poklica, namesto da bi ponujal le trenutni posnetek stanja.
Nemčija — BAK: Razvijanje praktičnega poznavanja umetne inteligence
Zvezna arhitekturna zbornica (BAK) se je odločila za dinamičen vir informacij namesto za statično publikacijo. Njen priročnik »10+ vprašanj in odgovorov o umetni inteligenci« se redno posodablja, da obravnava uporabo umetne inteligence, delovne tokove, priložnosti, tveganja, avtorske pravice in poklicno odgovornost – format, zasnovan tako, da drži korak s hitro razvijajočo se tehnologijo in odgovarja na praktična vprašanja, ki si jih arhitekti dejansko zastavljajo.
Avstrija — Arch+Ing: Preoblikovanje predpisov v prakso
Ker Zakon EU o umetni inteligenci zdaj oblikuje regulativno okolje, je avstrijska zbornica Arch+Ing objavila »Vodnik po umetni inteligenci za gradbene inženirje«, ki ponuja smernice o poznavanju umetne inteligence, oceni tveganj, notranjih registrih umetne inteligence in politikah odgovorne rabe za strokovne pisarne. Vodnik prevaja zapleten del zakonodaje EU v konkretne korake, ki jih lahko uvedejo pisarne katere koli velikosti.
Norveška — Arkitektbedriftene: Oblikovanje vizije, usmerjene v človeka
Medtem ko so se druge članice osredotočile na smernice in skladnost, se je norveško združenje Arkitektbedriftene odločilo za oblikovanje vizije. Njegov manifest z naslovom »Reclaiming Architecture: A Manifesto in the Age of AI« poziva, naj umetna inteligenca v arhitekturi ostane usmerjena v človeka, pregledna in okoljsko odgovorna — pri tem pa spodbuja človeško presojo, suverenost nad podatki in kritično pismenost na področju umetne inteligence kot nepogrešljive temelje poklica.
Različni pristopi, skupna načela
Če jih preberemo vzporedno, je opazno, da imajo te pet pobud različne oblike – deontološko poročilo, letno raziskavo, dinamičen seznam vprašanj in odgovorov, regulativni priročnik ter manifest. Vse pa se strinjajo v istih temeljnih načelih:
- Človeška ustvarjalnost ostaja osrednja v arhitekturnem delu
- Poklicne odgovornosti ni mogoče prenesti na orodje
- Preglednost do naročnikov in javnosti je bistvena
- Kakovost arhitekture se ne sme ogrožati v prizadevanju za učinkovitost
Odgovorne inovacije morajo usmerjati način, kako poklic sprejema nove tehnologije
Ta zbliževanje, do katerega so neodvisno prišle organizacije, ki delujejo v različnih regulativnih in kulturnih kontekstih, kaže na skupni strokovni instinkt glede tega, kaj je najpomembnejše, ko umetna inteligenca postaja del vsakdanje prakse.
Izrazite svoje mnenje: Razpis EU za zbiranje mnenj
Razpis Evropske komisije za zbiranje mnenj o umetni inteligenci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih je odprt do 11. septembra 2026. To je neposredna priložnost za arhitekte in članske organizacije, da pomagajo oblikovati način urejanja umetne inteligence v kulturnih in ustvarjalnih panogah, vključno z arhitekturo.