Brv čez Ljubljanico med Ribjim trgom in Gerberjevim stopniščem

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve
NOVO BRV ČEZ LJUBLJANICO MED RIBJIM TRGOM IN GERBERJEVIM STOPNIŠČEM

Predmet razpisanega natečaja je izdelava idejne zasnove nove brvi za pešce čez Ljubljanico med Ribjim trgom in Gerberjevim stopniščem ter obnovo ozelenjenih teras nad Ljubljanico kot dela opornih zidov korita reke. Predlog mora vsebovati arhitekturne, konstrukcijske in krajinsko-arhitekturne rešitve.

Naročnik: Mestna občina Ljubljana
Rok oddaje: 21.9.2012 00:00:00
Zaključno poročilo komisije: 11.10.2012 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
Jurij SADAR, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednika:
prof. Janez KOŽELJ, univ.dipl.inž.arh.

Člani:
Jadranka GRMEK, univ.dipl.inž.arh.
Jernej PRIJON, univ.dipl.inž.arh., izr.prof.mag.
Tadej GLAŽAR, univ.dipl.inž.arh.

Namestnika članov:
Karel POLLAK, univ.dipl.inž.arh.
Nena GABROVEC, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalki:
Monika KOVAČ, univ.dipl.inž.arh.
Marjeta FENDRE, univ.dipl.inž.arh.

Izvedenka za kulturno dediščino:
Darja PERGOVNIK, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Izvedenec za konstrukcijo:
Josip KONSTANTINOVIČ, univ.dipl.inž.arh.

Skrbnica natečaja:
Biljana FON, univ.dipl.inž.arh.

16. 10. 2012

Vabilo na razstavo

Mestna občina Ljubljana z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije vabita na otvoritev razstave natečajnih rešitev. Otvoritev bo v torek, 16.10.2012, ob 18.00 uri v atriju Mestne hiše, Mestni trg 1, Ljubljana. Razstava bo odprta do vključno 28.10.2012, vsak dan od 9.00 do 19.00 ure.

Vabljeni!

12. 10. 2012

Sporočilo za natečajnike

Natečajnike obveščamo, da v skladu z rezultati natečaja v zaključenem poročilu pošljejo na naš naslov avtorske pogodbe z vsemi v pogodbi navedenimi prilogami.

Nenagrajeno natečajno gradivo je možno prevzeti do 7.12.2012. Potrebno je predhodno sporočiti delovno šifro elaborata na e-naslov natecaji@zaps.si.

Po tem roku ZAPS za gradivo ne odgovarja.

Plakati

Avtorji:

Arh. Peter Gabrijelčič

Inž. Gregor Cipot

Arh. Boštjan Gabrijelčič

Sodelujoči:

Tomaž Budkovič

Daniel Zorec

Simon Sever

Insert iz poročila komisije:

Avtorji utemeljujejo svojo zamisel na prepričanju, da sta Kellerjevo rečno korito in Plečnikove ureditve Gerberjevega stopnišča, presledka v obrežni ograji in arkadni loki pristana Makalonce opredelili vse nastavke za oblikovanje in postavitev brvi na tem mestu. Najbolj spoštljiv in najmanj moteč odgovor nanje naj tako daje čim bolj nevtralna in transparentna brv. Njihovo stališče podpira tudi lega brvi med prostornima in bogato oblikovanima Tromostovjem in Čevljarskim mostom.

Nova brv povzema obris obstoječe, niti njena konstrukcija niti njena fasada nista vpadljivi, oblika nove brvi noče vzbujati nobenih asociacij in nobenih simbolnih pomenov. Namesto nase opozarja na vseprisotnost Plečnikove arhitekture in jo na ta način naglasi. Tiho vpeta v obrežno ograjo brv mirno premošča reko in leži kot preproga, položena v iztek stopnišča. Tudi predlagana barva konstrukcije se zlije s površino aluminijastih podnic. Brv je zasnovana, da zagotovi varen in neoviran prehod preko reke, talna konstrukcija v več slojih ne zmrzuje, talne plošče iz aluminija se ne obrabijo in ne drsijo, na ograji iz varnostnega stekla je širok ročaj v obliki širokega naslonila iz plemenitega lesa, v katerega je vgrajena LED svetilka, ki osvetljuje pohodno površino brvi. Zareza za odtekanje vode med nosilcem steklene ograje in robom talnih plošč prispeva k elegantnem videzu natančno in trajno izvedene inženirske arhitekture.

Jeklena konstrukcija brvi je zasnovana tako, da bi bila čim manj opazna in brezizrazna. Sestavljajo jo tri vzdolžna in 13 prečnih reber, ki so z jekleno pločevino povezana v zaprt škatlast nosilec. Prečni prerez ima obliko plitvega trapeza, ki se iz statične višine 50 cm na sredini stanjša proti robovoma stanjša na polovico, da bi bil vtis konstrukcije čim bolj lahkoten. Najbolj premišljena je predlagana rešitev stika brvi z Makalonco, kjer se na 15cm stanjšano čelo jeklene konstrukcije opira na ležišči, umaknjeni izza fasade obokov. Na ta način so avtorji dosegli, da se brv dotakne srednjega oboka nad njegovim sklepnikom. Diskreten stik brvi z Makalonco omogoča vpenjanje jeklene konstrukcije na masiven mostni opornik na drugem bregu, ki ga avtorji povečajo oziroma podaljšajo s predelavo obstoječega betonskega opornika.

Tudi inženirske rešitve opiranja in temeljenja brvi so v funkciji varovanja Plečnikove arhitekture.

Predlagana zasnova brvi je v skladu z načelom »z manj, več« prepričljivo utemeljena in dosledno izpeljana od celote brvi do najmanjšega konstrukcijskega in arhitekturnega detajla. Brv ima vse lastnosti in vse potrebne elemente, ki zagotavljajo stabilnost konstrukcije in varnost prehoda. Zasnova brvi je poenostavljena in očiščena vsega nepotrebnega do tiste stopnje, ko se ji ne da ničesar več odvzeti.

Njena oblika je očitna in sovpada s podano tehnično rešitvijo premostitve. V bogato oblikovanem prostoru deluje zadržano in skladno, četudi ustvarja nasprotje s svojo enostavno in skromno arhitekturo. Predlagana zasnova v celoti odgovarja vsem merilom v razpisu natečaja, zato ji je ocenjevalna komisija brez pomislekov soglasno prisodila prvo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Mitja Zorc

Rok Mlakar

Miloš Florijančič

Katja Cimperman

Vita Kobal

Andreja Pikelj

Anja Cvetrežnik

Matej Mejak

Insert iz poročila komisije:

Natečajni elaborat predstavlja izjemno svežo rešitev, ki je uspela združiti večino prvin, ki jih je komisija pri ocenjevanju elaboratov prepoznala kot smiselne.

Elaborat brv razdeli na dve poti, ki se v rahlem loku in nasprotni usločenosti vijeta med bregovoma s čimer ustvarita v sredini amfiteatralen prostor opazovanja na točki ene najlepših mestnih vedut. Predlagana rešitev je med vsemi elaborati najbolj prepričljivo in poetično speljala zasnovo brvi, ki poleg prehodnosti poudarja možnost postanka in sedenja ter opazovanja vedut.

V odnosu do arhitekture sosednjih mostov in ambienta stare Ljubljane elaborat prepričljivo izvede prepričljiv kontrast v več pogledih. Med dvema kamnitima mostovoma predlaga postavitev vizualno lahke brvi. V geometrijo ravnih in ostrih linij postavi mehke krivulje nežno napetih in usločenih površin. Rahla ukrivljenost pohodnih površin deluje zelo kontekstualno, hkrati sodobno in arhaično. Krivulja, ki jo oriše zgornja pot preko brvi, zelo lepo izteče Gerberjevno stopnišče v smeri Ribjega trga.

Uporabljen konstrukcijski sistem nosilcev »Z« prereza predstavlja zanimivo konstrukcijsko rešitev, ki povsem odgovarja osnovni likovni ideji brvi. V tem oziru je rešitev inovativna in sodobna, a hkrati povsem gospodarna. Predlog skozi formo brvi zelo iznajdljivo in učinkovito izpelje konstrukcijsko rešitev a primerjalno pomanjkljivo predstavi nekatere relevantne konstrukcijske parametre in se v tekstih terminološko povsem ne sklada z grafiko zato je rešitev težko enoznačno interpretirati. Izkoristek poteka plošč za vzpostavitev ločno vrvne konstrukcije bi lahko bil dodatni prispevek elegantnosti k že tako skladnim potezam.

Elaboratu je uspelo naštete kvalitete združiti v atraktivno oblikovani strukturi, ki je hkrati v veliki meri transparentna pa vseeno ne konstrukcijsko ekspresivna. Poleg vseh kvalitet predloga pa rešitev zbuja pomisleke zaradi katerih se komisija ni odločila, da bi elaboratu podelila prvo nagrado. Predvsem gre tu za vprašanja varnosti, ki jih elaborat ne razrešuje v zadostni meri. V predstavljeni rešitvi bi bila prehodnost po zgornji poti precej nevarna, saj je pot zožena in v ničemer zaščitena prosti nižje ležečim klopem. Nevarno točko bi predstavljalo tudi mesto, kjer se poti

ločita. Reševanje funkcionalnih zagat, ki jih ima predlagana rešitev, bi lahko v osnovi čisto idejo bistveno razvrednotilo. V tem smislu je zanimivo, da je model brvi, ki je bil nekoliko bolj konceptualiziran, bistveno bolje predstavil moč ideje, kot grafična.

Natečajna komisija je soglasno ocenila, da zaradi njegove konceptualne moči, elaboratu podeli drugo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Damjan Bradač, univ.dipl.inž.arh.

dr. Jaka Zevnik, univ.dipl.inž.grad.

Angelo Žigon, univ.dipl.inž.grad.

Mark Koritnik, univ.dipl.inž.arh.

Maria Leonor Coutinho, BScArch

Jernej Jakopin, univ.dipl.inž.arh.

Insert iz poročila komisije:

Natečajni projekt predstavi tanko asimetrično zasnovano premostitveno konstrukcijo iz kompozitnih materialov, ki se razširi proti Cankarjevem nabrežju. Trikotni prečni prerez se po dolžini mostu spreminja. Kot celota je sijajno oblikovan in prepričljivo umeščen s prefinjenimi krivuljami mostu ter ograje. Manj uspešno je le oblikovanje ograj, posebej diagonalni izbor jeklenega pletiva.

Naporu v oblikovanju mostu v sinergiji in harmonično sledi konstrukcijska logika kjer kot homogena celota vzpostavi jasen dialog do obstoječega prostora z razporeditvijo mas; težiščem proti Cankarjevem nabrežju in minimalizirano konstrukcijo ob občutljivem stiku s Hribarjevim nabrežjem, ki jo omogoča prav uporaba visokotehnoloških rešitev.

Možni problem je pojav dodatnih lokalnih napetosti na obstoječem objektu zaradi dodatne obtežbe brvi. Predlog je nedvomno pozitivni primer smiselne uporabe novih materialov in tehnologij pri iskanju odgovorov na specifične »arhitekturno konstrukcijske« izzive in nakazuje »sedanjost« razvoja konstrukcij.

Rešitev je v vseh ozirih oblikovanja in tehnike izjemna, zato ji je komisija podelila 3. nagrado.

Plakati

Avtorji:

KOMBINAT d.o.o.,

Alenka Korenjak, u.d.i.a.

Robert Dolinar, u.d.i.a.

Tomaž Čeligoj, u.d.i.a.

Ana Grk, u.d.i.a.

Blaž Kandus, u.d.i.a.

Igor Štupnik, Proding d.o.o. – statika

Vladimir Avramovič – vizualizacija

Matej Velušček, 3D Feniks – maketa

Blaž Bratovž, Anadis d.o.o. – osvetlitev

Insert iz poročila komisije:

Avtorji izhajajo iz urbanistične ideje o povezavi obeh bregov ter hkrati o povezavi dveh nivojev; tako nivoja Hribarjevega ter Cankarjevega nabrežja kot tudi o povezavi vodnega nivoja ob Makalonci.

Hkrati pa je tudi izrazito poetičen projekt, ki svoj arhitekturni izraz išče v navezavi na Pečnikove principe obravnave nabrežij ter mostov kot tudi na beneško tradicijo prehajanja čez kanale.

Te dve izhodišči materializira z izjemno preprosto pa hkrati elegantno rešitvijo, ko širši del brvi v ravni liniji in maksimalni širini poveže bregova, manjši krak mostu pa se upogne in spusti proti pristanu, poti ob vodi ter Makalonci. Ta poteza oteži lokacijo pristana vendar ne na način, da ga funkcionalno onemogoči.

Ograja je enostavna in z interferenco vertikalnih linij koketira z nemirnim vodnim odbleskom. Komisija meni, da tovrstna ograja vseeno predstavlja neustrezno in ne vabljivo obliko enostavnega naslanjanja in bi jo bilo v primeru izvedbe drugače zaključiti in bi potem verjetno izgubila večji del efekta.

Predlagani materiali so primerni, pa vseeno je komisija pripoznala materiale kot so kamen, beton ali aluminij za primernejše za končni tlak mostu.

Jeklena konstrukcija je čisto zasnovana, njena ekspresivnost pa pretirana glede na mehke in čiste linije volumenske rešitve mostu. Oblika nosilcev je razen stopniščnega kraka na podest pristana, enostavna in smiselno sledi oblikovanju. Uporaba nosilnih elementov objekta je konstrukcijsko pravilna.

Komisija je pripoznala izjemne kvalitete predloga kot tudi razmišljanje o pozabljenih prostorih ob nabrežju reke ter mu zato podelila priznanje.

Plakati

Avtorji:

Francisco Burgos

Gines Garrido

Javier Malo de Molina

Pilar rego

Cristina Cordero

Raquel Marugan

Agustin martin

Elena GaricNO

Manuel Gil

Jaime Alvarez

Sodelujoči:

Vizualizacija: HPAL

Model: Nivel Mas

Inženirji: ELEA iC (Andrej Pogačnik, Tomaž Strmole, Mea inženiring (Metka Pavčič, Aljoša Peternel)

Insert iz poročila komisije:

Avtorji se pri oblikovanju mosta zelo uspešno odzovejo na že obstoječe ambiente in historični kontekst in nadgradijo urbani videz reke in njenih bregov. Prostor prehoda preko reke v izteku Gerberjevega stopnišča odčitajo kot ritem trapeznih tlorisnih oblik in ustvarijo linearno tlorisno zasnovo, ki daje efekt «Bernullijeve cevi«. Most je naravni podaljšek Gerberjevega stopnišča. Komisija meni, da je zožitev mosta, ki daje občutek vstopanja in izstopanja prevelika in bi predstavljala oviro v komunikaciji.

Oblikujejo elegantno mostno konstrukcijo z nagubano spodnjo površino, ki se navezujejo na historični objekt Makalonce. Jeklena konstrukcija je čisto zasnovana, z dvema podporama -nogama, ki postaneta del geometrije lože in se izogibata posegu v Makalonco, otežujeta pa pristajanje ladij, ki bodo v bodoče imele tu svojo postajo. Ideja razlomljenih ploskev konstrukcije in njena odbojna površina, ki izrisuje kalejdoskop vodnih slik in preoblikuje konstrukcijo mostu v »breztežno« iluzijo, se je zdela komisiji zelo zanimiva.

Ekspresivnost konstrukcije je zadržana, minimalna v novi obliki, ki izhaja iz danega prostora. Je izrazito lepa, ekonomična in hkrati sodobna. Konstrukcijska izbira “polovične gazele” z vpenjanjem konstrukcije na nasprotnem bregu rešuje na učinkovit način problem podpiranja objekta na arkade Makalonce.

Predlagani materiali jeklo in aluminij so dobro izbrani. Komisija je pripoznala izjemne kvalitete predloga in bila enotnega mnenja, da elaboratu podeli priznanje.

Plakati

Avtorji:

Benjamin Hafner, u.d.i.a.

Miha Volgemut, u.d.i.a., M.Sc.

Konzultant za konstrukcijo:

Dr. Branko Bandelj, u.d.i.g.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji so prepričani, da ne bi smeli varovati bogato oblikovano okolico baročne in Plečnikove Ljubljane z nevtralno minimalno arhitekturo, s katero bi osiromašili stremljenja skupnosti in njene ideale. Namesto nevtralizacije se zavzemajo za soočanje s kontekstom z dinamično arhitekturo. Ta naj bi vključevala baročno tradicijo v novo ureditev prostora. Na teh izhodiščih so zasnovali brv v obliki, ki ponazarja gibanje in ustvarja videz valovanja, prelivanja in pretakanja reke. Brv, ki jo predlagajo, ima obliko na sredini raztegnjene in proti vodi ukrivljene ploskve. Obris brvi posnema ribo list, s čimer namiguje na svoje ime oziroma ime bližnjega trga. Osno simetrična oblika izbočene in ukrivljene površine povezuje funkciji prehajanja reke po temenu in opazovanja reke iz spuščenega, v tribuno za posedanje razširjenega srednjega dela brvi, ki je razširjeno na 10 m. Jekleno konstrukcijo brvi sestavlja prostorska mreža iz podolžnih in prečnih reber, ki se proti robovom znižujejo. Transparentna ograja sledi krivulji tribune, ki se na sredini brvi spusti za 1,75m. Konstrukcija je vpeta na levem bregu v jekleni nosilec, sidran v obstoječa stebra pred arkado Makalonce, na desnem bregu pa leži na pomičnem ležišču.

Predlagana zasnova brvi je značilen primer bionične arhitekture, ki posnema naravne oblike in biološke strukture. Rezultat doslednega izvajanja njihovih izhodišč je tako imenovana tekoča, topološka površina, ki je smiselno prevedena v inženirski objekt. Z ekspresivna obliko brvi bi še posebej v ukrivljenem prečnem profilu pohodne površine težko izpolnili pogoje za varno in udobno uporabo brvi, tako za hojo kot za ogledovanje. Prav tako vpenjanje in stik konstrukcije z bregovoma nista prepričljivo rešena. Pri oblikovanju svojega predloga so avtorji spretno izkoristili potencial tako imenovane bionične arhitekture, za kar jim je ocenjevalna komisija podelila priznanje.