Dve osnovni šoli v Kamniku

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve objektov dveh osnovnih šol s pripadajočo zunanjo ureditvijo (UN K9-ŠOLE)

Naročnik: Občina Kamnik
Rok oddaje: 29.01.2008 23:59:59
Zaključno poročilo komisije: 18.03.2008 00:00:00
Povezava na Portal JN:

OCENJEVALNA KOMISIJA

predsednik:
dr. Stanko Kristl, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

namestnik predsednika:
Anton Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik, naročnik

člani:
Rafko Lah, univ. profesor razrednega pouka, Občina Kamnik
Mojca Rode Škrjanc, univ.profesor biologije in univ.biolog, Občina Kamnik
Rok Benda, univ.dipl.inž.arh., ZAPS
mag. Maja Simoneti, univ.dipl.inž.kraj.arh., ZAPS

namestnika članov:
mag. Lidija Dragišič, univ.dipl.inž.arh., ZAPS
Tomaž Schlegl, univ.dipl.inž.arh., Občina Kamnik

poročevalka:
Špela Bevc, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

skrbnik:
Anton Kamin, dipl.ekon., Občina Kamnik

Plakati

Avtorji:

Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o.
Robert Potokar, u.d.i.a.
Gašper Topličan, štud. arh.
Samo Kralj, štud. arh.

Sodelujoči:

Sodelavka:
Nuša Jurkovič, štud. arh.

Statična zasnova:
Marijeta Gogala u.d.i.g.

Krajinska ureditev:
Boštjan Vauda u.d.i.k.a.

Insert iz poročila komisije:

Urbanistična zasnova temelji na tridelnem zaporednem nizanju zunanjih površin v smeri sever-jug z navezovanjem na staro mestno jedro in povezavo z območjem javnega trga pred obstoječo večnamensko športno dvorano; preko poljavnega rekreacijskega prostora prehaja v mirno parkovno območje; trodelnost dodatno poudarja trinivojska zunanja ureditev z zazelenitvijo. Urbano zgodbo nagrajujeta volumna obeh šol, ki se smiselno navezujeta na obstoječe. Medsebojno sta, v skladu s kompozicijskimi zakonitostmi, geometrijsko in dvokromno (staro-novo) soznačni.
Športna igrišča so umeščena ob južno obrobje zemljišča z namenom, da bodo lahko v šolskem okolju zagotovljeni tudi mirnejši prostori za oddih.
Šolo Frana Albrehta odlikuje jasno programsko in kompozicijsko sosledje: trietažno razredno krilo, dvonivojska vhodna avla z večnamenskim prostorom in jedilnico z nadkritim terasnim delom, katerih prostorski skup daje celotni zasnovi poseben čar ter dvoetažni utilitarni trakt z garderobami in kuhinjo v pritličju ter upravo in knjižnico v nadstropju.

Del utilitarnega trakta v predelu knjižnice sega na območje obstoječega poslopja OŠ FA, ki bo porušena šele po zgraditvi nove. Pri nadaljnjih dodelavah natečajne rešitve je potrebno omenjeno pomanjkljivost odpraviti ter zagotoviti predpisano faznost gradnje.
Šola Toma Brejca se prenovi, na vzhodni strani se prizida dilatiran zračni kubus z zamaknjenimi mostovži, ki se s svojo doživljajsko slikovitostjo, podkrepljeno s svetlobnimi učinki, predstavi v vsem svojem likovnem razkošju. Predvidena je horizontalna protisončna zaščita, katere učinek bo zaradi vzhodne orientacije učilnic še potrebno preveriti oz. dopolniti. Na SV je dodana iz gabaritnih razlogov nekoliko vkopana telovadnica, dostopi v šolo ostajajo v pritličju. Arhitekturno oblikovanje objektov je sproščeno in sodobno.

Parkirne površine so dvonivojske z nadgrajeno ploščo in obrobno zazelenitvijo. Dodatna zasaditev dreves v srednjem parkirnem pasu bi bila dobrodošla poživitev in osenčenje ploščadi.

Komisija sodi, da je projekt po urbanistični svežini in arhitekturni čitljivosti, pri kateri gre za razpoznavno šolsko pripoved, kot tudi po tehničnih merilih med najobetavnejšimi rešitvami, zato mu podeljuje enakovredno 2. nagrado.
Avtorji naj v nadaljnjih dodelavah načrtov ohranijo kvalitetne rešitve, upoštevati pa je potrebno naslednje usmeritve:

OŠ Toma Brejca

Garderobe: namestitev garderob za 3. triletje čim bližje glavnemu vhodu
vse učilnice za 1. triado naj bodo v isti (najraje pritlični) etaži
neposredne povezave med naslednjimi prostori ( vrata):
tajništvo – ravnatelj
tajništvo – računovodstvo
kabineti 3. triletja z učilnicami
proučiti možnost zmanjšanja odstotka steklenih površin na novem delu objekta

OŠ Frana Albrehta

Zunanjost – neposredna okolica šole: Šolski trg preprojektirati v več zelenih površin.
Večnamenski prostor: Proučiti možnost zmanjšanja površine šolske avle na račun povečanja jedilnice ali samo povečanje šolske avle (potrebujemo prostor, ki bo služil šolskim prireditvam, konferencam oz sestankom za 100 udeležencev, v tem prostoru bomo imeli tudi možnost projekcije,… dvojna vloga jedilnice ali šolske avle)
Faznost gradnje: Zasnovo OŠ FA preprojektirati tako, da bo omogočena zahtevana faznost izgradnje šole (hkrati morata nemoteno funkcionirati obstoječa in nova OŠ FA).
Športne površine: Zunanje športno – rekreacijske površine, ki so namenjene obema šolama, prestaviti bolj sredinsko med obe šoli in alternativno ponuditi rešitev s povsem centralno postavitvijo teh igrišč med obe šoli. Športne površine je potrebno ustrezno zaščititi z ograjami
Ograditve: Proučiti možnosti za ograditve zunanjih površin, ki se uporabljajo za izvajanje pouka.

Plakati

Avtorji:

Ana Kreč, abs.arh.
Tina Rome, abs.arh.
Primož Hočevar, u.d.i.a.
doc.mag. Tadej Glažar, u.d.i.a., MA (BIA)
Damjan Črne u.d.i.k.a.
Andrej Zapušek u.d.i.k.a.
Edo Walner u.d.i.a

Insert iz poročila komisije:

Namen avtorjev je s kompaktno zasnovo objektov zagotoviti velik odprt prostor, ki je za obe šoli prepotreben. Celotno območje zaznamuje krajinska ureditev, domišljeni ambienti, povezave ter občutek prostornosti. Zasnova zunanje ureditve je celovita in enakovredno obravnava obe šoli. Skupne športne površine so locirane centralno na primerni oddaljenosti od objektov. Posamezni zunanji prostori, ki pripadajo šolam, so umeščeni bližje: šolski park, učilnica na prostem, otroško igrišče … Iz podane zasnove je razvidno, da je sobivanje dveh šol na skupni lokaciji lahko tudi prednost.

Prometna ureditev ohranja obstoječa dovoza s Šutne za šolo Toma Brejca ter s Šolske ceste k šoli Frana Albrehta. Avtorji locirajo parkirno klet pod športno ploščad, kamor umestijo tudi zaklonišče za obe šoli.

Obstoječi volumen OŠ Toma Brejca se ohranja, predvidena pa je povsem nova nosilna konstrukcija v monolitni AB izvedbi. Glavna značilnost nove šole je njena kompaktna zasnova s telovadnico, ki se z dvema stranicama naslanja na L trakt šole. Streha telovadnice je oblikovana kot šolska terasa in se domiselno navezuje na učilnice prvega triletja in knjižnico. Zanimivi so pogledi v telovadnico iz šolskih komunikacij, jedilnice in garderobe, medtem ko je za izvajanje pouka športne vzgoje tolikšna transparentnost moteča, nesprejemljiva pa je tudi orientacija upravnih prostorov vanjo.

Osnovna šola Frana Albrehta s tlorisno zasnovo v obliki črke U se s severno stranico navezuje na obstoječo športno dvorano. Na zahodu se glavna fasada odpira proti osrednjemu parku, na jugu pa je lamela z nižjima triadama orientirana proti otroškemu igrišču. Notranji prostor U-ja je zasnovan kot interen šolski park, ki poteka od osrednjega šolskega halla in se izteče proti Bistrici. Vhod v šolo ter celotno zunanjo podobo šole opredeljuje velik konzolni nadstrešek, ki nudi zavetje šolarjem in obiskovalcem parka. Neposredno na vhod se navezuje transparenten šolski hall, ki se v obliki amfiteatra dviguje proti nadstropju. Avtorjem uspe nadgraditi klasičen tip šolskega poslopja, s premišljenim oblikovanjem javnih prostorov šole. Arhitekti nagovarjajo uporabnike z vizualnimi povezavami v vertikalnih hallih, zanimivimi stopnišči, pogledi v park na koncu hodnikov, terasami …. Arhitekturna govorica je artikulirana in se ne pusti ujeti v predstave o otrokom všečnem oblikovanju, ponuja pa rešitve, ki nagovarjajo vse uporabnike.

Elaboratu se za kvalitetne in celovito podane rešitve podeli enakovredna 2. nagrada.

Avtorji naj v nadaljnjih dodelavah načrtov ohranijo kvalitetne rešitve obeh šol, upoštevati pa je potrebno naslednje usmeritve:

OŠ Toma Brejca

Šolo je potrebno preprojektirati tako, da bo tudi upravnim prostorom zagotovljena direktna naravna osvetlitev ter pogled iz objekta.
Avtorji naj predvidijo možnost zastiranja pogledov v telovadnico (npr.: zavesa, screen …), s krmiljenjem v telovadnici
Zagotoviti dostop funkcionalno oviranim osebam v telovadnico
Avtorji naj se pri zasnovi konstrukcije telovadnice ter parkirne kleti posebej posvetijo ekonomiki gradnje

OŠ Frana Albrehta

Upravni prostori: preprojektirati tako, da je zbornica samostojni del, namenjen za skupne pogovore, za individualno delo, počitek.
Ravnatelj, tajništvo: Preprojektirati tako, da sta tajništvo in ravnateljstvo povezana med seboj.
Čajna kuhinja: Načrtovati tako, da je uporabna za vse upravne prostore in za zbornico.
Knjižnica: naj se organizira tako, da prehajanje skoznjo ne bo moteče (moteče je prehajanje učiteljev v oddaljeno zbornico le skozi knjižnico)
Garderobe za 2. in 3. triado: Organizacija garderob v dveh etažah ni dobra rešitev; naj bodo locirane skupaj v pritličju.
Večnamenski prostor: Proučiti večnamenski prostor, ki bo služil za šolske prireditve, projekcije, roditeljske sestanke, pedagoške konference in drugo.
Športne površine: Športne površine je potrebno ustrezno zaščititi z ograjami.
Odmik od športne dvorane uskladiti z požarnovarstvenimi predpisi.
Ograditve: Proučiti možnosti za ograditve. V kolikor bomo uporabljali zunanje površine za izvajanje pouka, moramo zagotoviti varnost na teh površinah. Problem so npr. živalski iztrebki, odvržene injekcijske igle, steklovina,…
2. faza: Avtorji naj podajo idejno zasnovo tudi za 2. fazo – del objekta v širini športne dvorane (program določi investitor)

Podzemna parkirna mesta:

Preučiti možnost izvedbe naravnega prezračevanja garaž z modulacijo terena ipd.
Posebno pozornost posvetiti ekonomiki gradnje

Plakati

Avtorji:

Olga Bombač, abs.arh.
Marija Gramc, abs.arh.
Jaka Vukotič, abs.arh.
Špela Gosak, univ.dipl.inž.arh.
mag. arh. Marta Vahtar, univ.dipl.inž.kr.arh.

Insert iz poročila komisije:

Predlog ponuja zanimiv koncept rešitve obeh šol in odprtega prostora. Vsaka šola ima svoje igralne površine, programi se prepletajo, arhitektura je razgibana in igriva. Zunanja ureditev ohranja obstoječo vegetacijo na robovih, vendar predvideva preveč tlakovanih in neosenčenih površin v osrednjem delu.

Konceptualno je rešitev sveža in tudi z rešitvami v notranjosti objektov odstopa od običajnih rešitev. Z vidika izvajanja pouka pa so nekatere funkcionalne rešitve ocenjene kot manj primerne. Rešitev je prostorsko razsipna, komunikacijskih površin je po podrobnem pregledu elaborata precej več, kot jih avtorji navajajo v poročilu. Predlagana garažna hiša je tehnološko vprašljiva, v šoli Frana Albrehta ni prostora za arhiv.

Pri obeh rešitvah šol gre za razgibano zasnovo.
Šola Toma Brejca ohrani obstoječ plašč in volumen, ki mu doda prizidek na vzhodni strani, v vmesnem atriju pa organizira večnamenski prostor. Prizidek se terasasto dviguje in ustvarja odprte mednivojske komunikacije. Spiralna pot se začenja z vhodno klančino 2. in 3. triade, ki se krožno pripenja na prizidek in na volumen obstoječe šole. Telovadnica na severnem delu je zaradi želje po neokrnjeni fasadi delno vkopana.
Šola Frana Albrehta je zasnovana vzdolžno ob šolskem parku. Šolo tvorita trakta, ki spreminjata os ter prilagajata smeri pogledov na okolico. V vmesnem prostoru so organizirani večnamenski prostori, ki povezujejo prostore učilnic. Učilnice ki potrebujejo boljše delovne pogoje, so obrnjene proti severu in zelenju, predmetne učilnice in kabineti pa proti jugu.
Zunanja ureditev je razdeljena na vstopni del, javno mestno tlakovano ploščad ter šolski park z igrišči.
Stik s starim mestnim jedrom je ustvarjen s potjo, ki se začenja z obstoječim mostovžem, nadaljuje skozi pritličje šole Toma Brejca, šolski športni park, tlakovano ploščad in nadkriti trg šole Frana Albrehta.

Zaradi izjemno sveže, razgibane rešitve obeh šol in zunanje ureditve komisija elaboratu podeljuje povišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Jurij Kobe, u.d.i.a.
Rok Žnidaršič, u.d.i.a.
Aleks Tovornik
Romana Erklavec
Janez Gačnik
Lana Topolovec
Hana Geder

Sodelujoči:

Nejc Lebar
Dejan Fortuna
Peter Plantan
Tomo Stanič

Insert iz poročila komisije:

Rešitev izhaja iz zavedanja zahtevnosti naloge tako urbanističnih danosti kot arhitekturnih zornih kotov. Natečajno območje v njej predstavlja vzgojno, rekreacijsko, športno in parkovno zaledje mesta.
Z načrtnim umeščanjem namenoma razpotegnjenih novih šolskih poslopij v dani prostor ustvarjajo posamezne prostorske aglomeracije, kot so južni trg s parkom in šolskim dvoriščem, kompleksom športnih igrišč, manjših prostorskih zaklonov ipd. Prednost zasnove te celote prihaja do veljave ob čitanju postavitev posameznih zgradb v prostor. Objekt šole FA razmejuje hrupni športni del od mirnejšega parkovnega, ki je vedutno usmerjen proti mestnemu jedru. Mesto dobiva nove parkovne, rekreacijske in športne površine. Lahko je sporna bližina športnih igrišč z ozirom na šolo FA, kar pa bi bilo spričo razpoložljivega prostora in ev. manjših premaknitev možno korigirati, ne da bi bila ogrožena urbanistična zasnova. Oblikovna dvojnost šol TB in FA, strnjenost : razvejanost izhaja iz danih pogojev, iz navezanosti na obstoječe v prvem slučaju in iz sproščenega okolja v drugem.
Za kvalitetno rešitev se elaboratu podeli povišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Aleš Borut Ivanko, udia
Igor Seljak, udia
Aleš Gantar, štud.arh
Jernej Lukša, štud.arh.
Urška Podlogar Kos, udika
France Vidmar, udig

Insert iz poročila komisije:

Avtorji se zavestno odločajo za sklenjeno zasnovo šolskih objektov, ki se sicer pojavlja v strnjenem mestnem okolju. Na vzhodni in zahodni rob območja umestijo dva mestotvorna volumna, ki zamejujeta veliki enoviti osrednji prostor, ki ga zapolnijo s športnimi igrišči, rekreacijskimi in parkovnimi površinami isl. To prostorsko razkošje je doseženo zaradi namestitve parkirišč pod nivo igrišč, ki morajo zato biti prisilno prezračevana, nadzorovana in so investicijsko zahtevna rešitev.

Šolski objekti so trietažni, z različnosmerno, v pretežni večini neugodno orientacijo razredov. Pri šoli FA imajo razredi z različnimi orientacijami enaka nadokenska senčila, kar je zgrešeno in pri določenih orientacijah brez učinka. Avtorji posvečajo veliko pozornost energetskim vprašanjem. Pohvalni so lepo oblikovani interierji obeh šol, ki omogočajo plemenito doživljanje prostora. Na žalost avtor-ji prezrejo problem, ki zadeva dovoljšno osvetlitev razredov. Fasade so pretirano poenostavljene, kar vpliva na osiromašenja estetskih informacij in programske sporočilnosti.

Za celovit pristop in kvalitetno oblikovanju interierja se elaboratu podeli priznanje.

Plakati

Avtorji:

Gorazd Ravnikar, univ.dipl.inž.arh.
Andrej Ravnikar, univ.dipl.inž.arh.

Sodelujoči:

Mojca Sterle, univ.dipl.inž.arh.
Domen Šega, abs.kr.arh.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev sodi v skupino elaboratov, ki predlagajo izvedbo šol na skrajnem vzhodnem in zahodnem predelu obravnavanega območja, osrednji del med stavbama pa namenja skupnemu prostoru s športnimi površinami.

Predlog je sicer v arhitekturnem in programskem smislu korekten, vendar pa je umestitev šolske telovadnice na mestu obstoječe OŠ Toma Brejca programsko vprašljiva – ob Ljubljanski cesti kot programsko pomembni aleji, ki povezuje številne javne programe s starim delom Kamnika. Parkirišča v kletni etaži telovadnice sovpadajo z učilnico na prostem. Celoten park pod mostom je obdan z dvema prometnima ureditvama, vplivom prometa pa so neposrečeno izpostavljene tudi učilnice na prostem v vzhodnem delu šolskega območja ter otroško igrišče.

Kvaliteta tega natečajnega elaborata je navezava parkovnega parterja med šolskimi objekti z obstoječim parkom severno od Šolske ulice, ki je vzpostavljena s pomočjo nadvišanja obstoječe Šolske ulice. Nasprotno pa se pri ureditvi mirujočega prometa (parkirne površine), natečajni elaborat izrazito opredeljuje proti industrijskemu predelu južno od obravnavanega šolskega območja.

Za dobro prostorsko rešitev z nadvišanjem Šolske ulice je komisija kljub ostalim pomanjkljivostim elaborat uvrstila med priznanja.