Muzejski kompleks vile Bartolomei v Solkanu

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, odprti, projektni enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše arhitekturne rešitve za ureditev muzejskega kompleksa vile Bartolomei v Solkanu

Naročnik: Mestna občina Nova Gorica in Goriški muzej
Rok oddaje: 13.9.2006 19:08:12
Zaključno poročilo komisije: 6.11.2006 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

predsednik:
Niko Jurca, univ.dipl.inž.arh., MONG

namestnik predsednika:
Tomislav Podgornik, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

člani:
Andrej Malnič, univ.dipl.etn., Goriški muzej
Tomaž Vuga, univ.dipl.inž.arh., MONG
Vladimir Filipič, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

nadomestni član žirije:
Marjan Pintar, univ.dipl.prav., MONG
Kosta Jurkas, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

poročevalec:
Domen Mozetič, univ.dipl.inž.arh.

skrbnik:
Ingrid Šircelj, univ.dipl.inž.arh.

Plakati

Avtorji:

Boris Briški, u.d.i.a.
Sabina Les Zohil, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Soavtorji:
Domen Radosavljevič, štud.arh.
Anton Berce, u.d.i.g., gradbene konstrukcije
Peter Žargi, u.d.i.a., sestave konstrukcij, tehnično svetovanje
Jakob Lovšin, u.d.i.e., elektro instalacije
Damjan Mikuletič, u.d.i.s., strojne instalacije

Insert iz poročila komisije:

Elaborat pri umestitvi kompleksa vile Bartolomei v mestni prostor ponovno nakazuje umestnost navezave ulice Gradnikove brigade na Solkansko obvoznico kot rešitev, ki je s prometnega in prostorskega vidika prav gotovo najbolj primerna. Škoda le, da tega posega, ki pa bi po drugi strani močno posegel v neposredno okolico vile, ne obdela podrobneje, saj bi bilo treba zaradi višinskih razlik med območjem vile in priključkom ulice Gradnikove brigade na Solkansko obvoznico poiskati pav posebne ureditve, da bi predlagano sožitje sploh bilo mogoče.

Rešitev ureditve kompleksa vile spada v skupino predlogov, ki poudarjajo vzdolžno os kompleksa in gradijo na simetričnosti prostora. Elaborat navaja, da je želel, da novi objekti jasno izkazujejo programsko navezavo na vilo, z disciplinirano osno in simetrično postavitvijo čistijo in jasno definirajo zunanje prostore vile ter hkrati programsko (pritlični objekti oranžerije in odprtega lapidarija na južni strani) ter oblikovno omogočajo širjenje programov muzeja (amfiteatralna pozidava na severni strani kot optična in akustična kulisa za prireditve na prostem). Člani žirije so bili mnenja, da mu je to v veliki meri uspelo, saj je prav ta predlog znal najbolje izkoristiti danosti v prostoru ter podati čitljivo in enostavno zasnovo kompleksa.

V natečajni rešitvi je tudi podan predlog dozidave levega krila vile. Elaborat se v tem detajlu ne podreja lažnemu historicizmu, ampak prizidek zasnuje kot moderno vertikalo, oblikovano z arhitekturnimi elementi ostalih novih objektov na kompleksu, s čimer odstopa od večine ostalih predlaganih rešitev prizidka.

Arhitektura novih objektov sledi urbanističnemu konceptu ureditve, saj gre za enostavno, vili višinsko podrejeno in nekonkurenčno zunanjo podobo. Prav tako zasnova objektov v modularnem rastru omogoča faznost gradnje, prilagajanje projekta podrobnejšim programskim zahtevam investitorja ter kasnejšim prilagajanjem novim zahtevam.

Izgradnja upravne stavbe v prvi fazi je možna tako po njeni lokaciji kot kasnejših povezavah. Zahteva le rušitev garaž, medtem ko bi se sedanje delavnice rušile v drugi fazi. Vprašljiva pa je tretja faza, ki v eni od različic nakazuje rušitev stanovanjskih objektov na desni strani vhodnega dvorišča. Po mnenju žirije je ta poseg tako finančno kot časovno vprašljiv, zato ga je jemati le kot dolgoročno sugestijo, tako kot ga obravnava tudi elaborat, saj je projektni predlog oblikovan brez tega posega.

Predlog rešuje parkiranje le na površini. S tem sicer sledi investitorjevim napotkom o racionalnosti gradnje, vendar po drugi strani predvideva uvoz v klet ter podzemne povezave vseh objektov, kar je sicer funkcionalno ugodna, a finančno precej zahtevna rešitev. Zato bi bilo treba, če bi prišlo do nadaljevanja projektiranja na podlagi tega predloga, ponovno oceniti umestnost teh povezav ali pa izkoristiti predvideni uvoz tudi za parkirna mesta v kleti, vsaj za potrebe službenih avtomobilov muzeja. Prav tako, po mnenju žirije, vhod v kompleks preko parkirišča nekoliko razvrednoti poudarjeno osno zasnovo kompleksa. Zato bi jo bilo treba pri nadaljnji obdelavi bolj poudariti in jo potegniti do vstopne ulice na severu.

Ne glede na navedene ugotovitve in pomisleke pa žirija meni, da se prav ta predlog najbolj približuje ciljem, ki jih investitor zasleduje tako v prvi fazi, ko namerava zgraditi upravno stavbo, kot tudi pri dolgoročnem urejanju kompleksa vile Bartolomei. Zato zasluži najvišjo oceno in mu je podeljena prva nagrada.

Plakati

Avtorji:

Klemen Guštin, abs.arh.
Boštjan Hvala, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Soavtor:
Blaž Slivnik, abs.arh., vizualizacija

Insert iz poročila komisije:

Širšo prostorsko zasnovo in umestitev kompleksa v urbani prostor utemeljuje v poudarjanju vloge nosilne osi Magistrale ter elementov zelenih sistemov v pionirski zasnovi Nove Gorice. Zasnuje sugestivno in elegantno potezo podaljšane zelene osi Magistrale, ki se ujame z nosilno kompozicijsko osjo muzejskega kompleksa in podaljšano smerjo Vojkove ulice. Moč in prepričljivost podane urbanistične ureditve je sicer zagotovljena le na konceptualni ravni, vendar to vrednosti prispevka k iskanju rešitev razpleta nosilne cestne mreže v ničemer ne zmanjšuje.

Nosilno os kompozicije muzejskega kompleksa diktira os vile Bartolomei in vila je tisti primarni nosilni element, ki celotno kompozicijo obvladuje in uravnava. Da takšno vlogo lahko suvereno opravlja, ji doda manjkajoče krilo, da jo uredi in uravnoteži. Dozidavo izvede prepričljivo in brez napake, ohranja kompozicijska razmerja, regulacijske linije in prevladujoči arhitektonski izraz obstoječe gradnje ter obenem pristavi premišljeno odmerjeno količino sodobnega in avtorskega arhitekturnega in kompozicijskega izraza. Ves gradbeni fond zaporov in delavnic krog vile odstrani in prostor počisti. Na novo ga zameji z bočnimi potezami upravne stavbe in kavarne, ki oblikujejo notranji odprti prostor. Krili prečno postavljenih restavratorskih delavnic notranji prostor delita na dva zaključena, karakterno in funkcijsko različna ambienta, oblikujeta pa scensko impresiven in arhitekturno močan portal vstopanja v intimni prostor vile. Predlaga obogatitev programskih vsebin kompleksa, ki bi ga zanesljivo zasidrala v urbani prostor tudi kot mesto srečevanja krajanov in mesto vsakršnega javnega in zlasti kulturnega dogajanja. Posluh za dimenzioniranje zaključenih ambientov in arhitektura učinkovitega sekvenčnega doživljanja prostora nudita takemu predlogu več kot prepričljivo podporo.

Upravna stavba je locirana na mestu današnjih garažnih objektov tako, da jo je mogoče zgraditi že v prvi fazi. Obvladuje vstopni prostor in jasno označuje kompleks Goriškega muzeja. V arhitekturnem izrazu je elegantna ter močna in učinkovita obenem. Je dinamična in razgibana, vendar nesporno enovita in uravnotežena, z izrazito karakterno noto. Funkcionalno in tehnično je gradnja ustrezno zasnovana, dimenzionirana je v skladu s projektno nalogo, celotna zasnova dopušča faznost izgradnje in omogoča nemoteno delovanje vseh komponent muzeja skozi ves čas gradnje. Je tudi inovativna, saj z veščo potezo stikovanja upravne stavbe z restavratorskimi delavnicami predlaga dobrodošlo racionalizacijo tehničnih naprav skupne rabe.

Elaborat je ponujeno rešitev prepričljivo in uspešno vpel v širši okvir mestnega prostora in je ponudil dobrodošle in povsem uporabne sugestije za prostorsko preureditev in dogradnjo območja stikovanja Solkana in Nove Gorice. V okviru natečajnih zahtev ni povsem izpolnil pričakovanj investitorja, je pa s prepričljivim oblikovanjem celovitega prostorskega sklopa uspešno nadomestil morebitne izvedbene slabosti v detajlih in prepričal razpisovalca.

Pokazal je veliko mero občutka za oblikovanje prostora ter ponudil sveže in domiselne arhitekturne rešitve z uravnoteženim odmerjanjem in ambientalnim oblikovanjem zunanjih prostorov. Zato elaborat zasluži visoko oceno in mu je podeljena druga nagrada.

Plakati

Avtorji:

Andrej Mercina, u.d.i.a.
Andrea Zupanc, u.d.i.a.
Ksenija Intihar, abs.arh.
Branka Arnautovič, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Soavtorji:
Petar Vidanoski, abs.arh., maketa
Daša Repe, u.d.i.a.
Emineo d.o.o., strojne instalacije
Jakob Lovšin, u.d.i.e., elektro instalacije
Tigra d.o.o., ocena investicije

Insert iz poročila komisije:

Elaborat sicer prikaže umestitev muzejskega kompleksa v širši mestni prostor, vendar temu ne posveča pretirane pozornosti. Kljub temu je razbrati povezavo obravnavanega območja z nadaljevanjem prostorske osi skozi vilo in park do mestnih struktur ob podaljšani Magistrali. V zunanji ureditvi je poudarjen element vode.

V kompoziciji kompleksa prevladuje atrijska zasnova vhodnega dvorišča, z upravno stavbo postavljeno tako, da oblikuje tudi ulični prostor z vhodnim nadstreškom, >portonom<, skozi katerega je dostop v notranje dvorišče, atrij, >berjač<, kjer dominira vila s simetrično dozidanim krilom. Stavba se po robu nadaljuje v dvorišče in oblikuje severovzhodno stranico atrija. Delavnice so postavljene na jugozahodni rob kompleksa in tam zapirajo stranico atrija, obenem pa se navezujejo na zunanjo krajevno prometno površino.

Orientacija zagotavlja kvalitetno naravno osvetlitev prostorov. Vsi prostori so introvertirani in skupaj z atrijem oblikujejo enovit in povezan notranji prostor muzeja. Enotna impluvialna oblika streh novih zgradb poudarja usklajeno arhitektonsko in karakterno avtorsko potezo gradenj, ki obenem zagotavlja tudi ohranjanje vedut na okoliške prostorske grajene in naravne dominante. Uvoz v klet oziroma garažo je na severnem vogalu in je funkcionalno ter nevpadljivo vkomponiran v arhitekturo objekta. Parkiranje za obiskovalce je predvideno ob krajevnih prometnicah, sicer pa na ločeni lokaciji. Arhitekturno oblikovanje objektov in prostorov je domiselno in racionalno ter uravnoteženo, poudarjena je orientacija prostorov v notranje dvorišče.

Faznost gradenj je možna, vendar bi zaradi prevladujoče oblike streh delovala nedovršeno. Funkcionalne in arhitektonske rešitve so ustrezne in skladne z razpisnimi pogoji, oblikovanje prostorov je funkcionalno in kvalitetno. Mogočna ulična fasada upravne stavbe presega pomen in vsebino same stavbe. Prikaz rešitve je jasen in kvaliteten.

Predstavljena rešitev ima enoten arhitekturni izraz, z zanimivo zasnovo in umestitvijo v obravnavani prostor, z oblikovanjem zunanjih in notranjih prostorov ter volumnov z izvirno reinterpretacijo krajevnih arhetipov, kar elaboratu daje visoko oceno, zato mu je podeljena tretja nagrada.

Plakati

Avtorji:

Nejc Batistič, u.d.i.a.
Špela Uršič, u.d.i.a.
Martina Lipicer, abs.arh.
Tjaša Koglot, abs.arh.
Silvija Baburek, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Soavtorji:
Tomaž Stupar, u.d.i.k.a., avtor krajinske arhitekture
Andrej Rejec, u.d.i.g., gradbena konstrukcija
Božo Ropret, u.d.i.e., elektro instalacije
Juliana Kotar Ilijaš, u.d.i.s., Arctur Projektiva d.o.o., strojne instalacije
Kaja Širok, u.d.z.

Insert iz poročila komisije:

Izhodišča za zasnovo posega predstavi izčrpno in poglobljeno. Prepričljivo utemeljuje vlogo muzeja v sodobnem urbanem prostoru, še posebej pomen Goriškega muzeja v nastajajočem somestju Gorice in Nove Gorice. Lokacijo muzejskega kompleksa na Ščedenskem polju izkoristi za integracijo solkanske staroselske skupnosti z urbano goriško populacijo. Urbanistično zasnovo opira na prvotno zamisel mesta in predlog umestitve univerzitetnega središča v bližino vile Bartolomei. Urbani središči povezuje z zelenim klinom, parkovnimi površinami, ki lahko gostijo vrsto dejavnosti in vsebin, povezanih z univerzitetnimi programi.

Muzejski kompleks zasnuje, v zanj neugodnem stanovanjskem okolju, z umikom objektov na rob območja, v obliko grajenega klina, ki omogoča oblikovanje dvoriščnega večnamenskega odprtega prostora. Dimenzija, kapaciteta in dispozicija muzejskemu kompleksu omogočajo programski razvoj v enega od urbanih kulturnih centrov. Obodna niza muzejskih objektov tesno oklepata vilo Bartolomei in jo vkleščata v impozantno, osno organizirano, trdo baročno kompozicijo, ki jo oblivajo mehki tokovi zelenja. Klinasta zasnova odlično usmerja prostorske tokove, definira vstopno mesto na severu in na drugi strani razpira park v zelena polja urbanega prehoda. Križno točko obeh prostorskih nosilnih osi označi s paviljonom.

Upravno stavbo dobro locira v severovzhodnem, vstopnem polju, kar omogoča njeno takojšnjo izvedbo. Njeno poslanstvo vidi v preseganju zgolj upravne funkcije in ji namenja tudi vlogo raziskovalnega študijskega zbirališča, centra študija in oblikovanja mladih intelektualnih potencialov. Zaradi tega je faznost gradnje zahtevnejša, saj je že prva faza nujno bolj obsežna od zaželene. Projekt je v tehničnem pogledu odlično izveden, celovit in uravnotežen, vendar v ekonomskem pogledu zaradi predimenzioniranosti neracionalen. Z vidika uporabnosti in bivalnega ugodja so manj prepričljive tudi tehnične rešitve senčenja obsežnih izpostavljenih steklenih površin.

Elaborat ni izpolnil pričakovanj investitorja v zadostni meri, vendar je pozornost razpisovalca pritegnila izkazana poglobljenost in celovitost pristopa k zastavljeni nalogi. Elaborat predlagane rešitve opira na skrbno in obširno razdelana izhodišča, jih odlično utemeljuje in razvije čvrsto, homogeno, slikovito in učinkovito celoto z nezmotljivo izraženo osebno noto. Zato elaborat zasluži priznanje.

Plakati

Avtorji:

Uroš Rustja, abs.arh.
Martina Tepina, u.d.i.a.
Vojka Močnik, abs.arh.

Sodelujoči:

Soavtorji:
Tomaž Mlinarič
Žiga Ravnikar
Luka Javornik, u.d.i.k.a., konzultant za krajinsko ureditev
Igor Lipanje, u.d.i.g., konzultant za statiko

Insert iz poročila komisije:

Rešitev kompleksa temelji na ideji prehoda med grajenim in naravnim okoljem. Nakazana je povezava osne zasnove parka s predvideno parkovno ureditvijo Ščeden in preko le-te navezava na grajene mestne strukture, vendar umestitev muzeja v širši mestni prostor ni posebej obravnavana.

Zasnova se opira na danosti lokacije in ohranja ter nadgrajuje klinasto tlorisno obliko prostora. V uravnoteženi zasnovi pozidave, ki nove grajene strukture gradi po robovih lokacije, prevladuje strukturiran kamniti zid, ki znotraj enovito povezuje odprte in zaprte prostore programskih jeder. V naglašeni monumentalnosti notranjega prostora v celotni kompoziciji izstopa vila, brez dograjenega arhitektonsko simetričnega krila, neuravnoteženo in nedovršeno.

Objekt upravne stavbe je deloma postavljen tako, da oblikuje tudi ulični prostor in se nato po severovzhodnem robu po segmentih širi v notranjost parcele ter z delavnicami zaključi na robu parka. Na jugozahodnem robu parcele je postavljen večnamenski objekt, kulturni center, ki se izteka v prostor parka. Klet je dostopna samo preko vertikalnih komunikacijskih jeder, zanimiv je iztek večnamenske dvorane v zunanji avditorij. Orientacija in oblikovanje prostorov zagotavljata primerno naravno osvetlitev. Parkiranje je predvideno na nivoju parterja, deloma na vhodnem dvorišču, ki je namenjeno tudi raznim drugim vsebinam, deloma pa ob krajevnih prometnicah.

Faznost gradenj je primerna, vendar bi do dokončne izgradnje s strukturiranim zidom, kot poudarjenim povezovalnim elementom celotne kompozicije, morda delovala nedovršeno. Funkcionalne in arhitektonske rešitve so ustrezne in skladne z razpisnimi pogoji, oblikovanje prostorov z domiselno avtorsko potezo je racionalno, uravnoteženo, funkcionalno in enovito.

Prikaz rešitve je jasen in kvaliteten, rešitev ima enoten arhitekturni izraz z zanimivo izvirno zasnovo prepletanja in oblikovanja zunanjih ter notranjih prostorov ob strukturiranem zidu, zato ji žirija zaradi izkazanih kvalitet podeljuje priznanje.

Plakati

Avtorji:

Primož Boršič, štud.arh.
Nejc Černigoj, abs.arh.
Jure Grohar, štud.arh.
mag. Andrej Černigoj, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Soavtorica:
Jasna Štrukelj, štud.arh., maketa

Insert iz poročila komisije:

Elaborat ponuja nekaj zanimivih idej glede umeščanja kompleksa vile v širši prostor. Zasnova širše ureditve odraža poznavanje problematike pa tudi iskanje rešitev, ki bi lahko služile pri nadaljnjem načrtovanju tega dela Nove Gorice. Zanimiv je poskus oblikovanja prostora Magistrale, osrednje ulice Nove Gorice, z dvema trgoma, saj oblikuje Trgu Edvarda Kardelja na jugu simetrični trg na severnem koncu, hkrati pa predlaga nov iztek podaljška Vojkove ulice na Solkansko obvoznico.

Glede oblikovanja samega kompleksa se elaborat umešča med skupino predlogov, ki odstopajo od večinsko predlagane zasnove. Ohranja namreč celotno gradbeno strukturo muzejskega kompleksa, ki jo meandrsko preplete z novo gradbeno strukturo. Le-to pa, tako oblikovalsko kot z materiali, izrazito loči od obstoječe, ki jo restavrira in uporabi za muzejske programe. Zanimiv je tudi predlog dozidave manjkajočega krila vile, ki ga prav tako izvede z novim steklenim prizidkom, preko katerega jo v pritličju tudi poveže z gospodarskim objektom. Med obstoječimi in novimi objekti tako nastane vrsta pol odprtih med seboj prelivajočih se zunanjih prostorov, ki bi lahko bili zanimiv ambient tudi za različne dogodke na odprtem.

Z zasnovo novih objektov omogoča pričakovano faznost gradnje, čeprav bi prva faza, upravna stavba, v kolikor bi se gradila po tem konceptu, delovala tuje in neusklajeno z okolico. Svoj smisel bi dobila le če in ko bi bil kompleks izveden v celoti. Pri zasnovi je tudi vprašljiva odločitev, da se sedanji objekt restavratorskih delavnic, skupaj z neuglednimi prizidki, v celoti ohrani. To je sicer možno razumeti v smislu ohranjanja današnjega dvorišča pred vilo, sami objekti pa take skrbi gotovo ne zaslužijo. Kot negativno ugotovitev k predlagani rešitvi je treba tudi omeniti, da bi s predlagano zasnovo in materiali gotovo presegli racionalne okvire, ki jih ima na voljo investitor.

Ne glede na te ugotovitve pa je bila komisija mnenja, da je predlog kot celota svež in zanimiv ter da zaradi svojih kvalitet zasluži priznanje.