Univerzitetni kampus Sonce v Kopru

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in za izbiro izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije za izdelavo objekta in zunanjo ureditev za Univerzitetni kampus Sonce v Kopru, območje urejanja na parc. št. 1567/33, k.o. Koper.

Naročnik: Univerza na Primorskem, Universita del litorale
Rok oddaje: 2010-01-28 23:59:59
Zaključno poročilo komisije: 2010-01-28 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik
prof. dr. Aleš Vodopivec, univ. dipl. inž. arh.

Namestnica predsednika
Astrid Prašnikar, univ. dipl. prav.

Člani:
Miha Dešman, univ. dipl. inž. arh.
prof. dr. Davorin Gazvoda, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Jana Gojanović Purger, univ. dipl. inž. arh.
Janja Sever, univ.dipl.inž.arh.
Vanda Rode, univ.dipl. soc.
Branka Arnautović, univ. dipl. inž. arh.
mag. Elizabeta Zirnstein, univ. dipl. prav.

Namestniki članov
doc. dr. Ilka Čerpes, univ. dipl. inž. arh.
Tanja Marsič, univ. dipl. prav.
Viljan Tončič, univ. dipl. inž. grad.

Poročevalca za arhitekturo
Klemen Vodnik, univ. dipl. inž. arh.
Larisa Bertok, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec za krajinsko arhitekturo
Sergej Hiti, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Izvedenka za učinkovito rabo energije
dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inž. grad.

Izvedenec za promet
Arno Rupnik, univ. dipl. inž. grad.

Skrbnik natečaja
Edmond Mahnič, univ. dipl. inž. grad.

12. 2. 2010

Vabilo na razstavo

Univerza na Primorskem v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije vabita na otvoritev razstave natečajnih rešitev za UNIVERZITETNI KAMPUS SONCE, ki bo v petek, 12.2.2010, ob 11:00 uri v prostorih Armerije na Titovem trgu v Kopru.
Razstava bo odprta do vključno 26.2.2010, vsak delovni dan med 9:00 in 15:30 uro.
Vabljeni!

8. 4. 2010

Vabilo na otvoritev razstave natečajnih rešitev

Univerza na Primorskem v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije vabita na otvoritev razstave natečajnih rešitev za UNIVERZITETNI KAMPUS SONCE, ki bo v četrtek, 8.4.2010, ob 17:00 uri v Hiši arhitekture v Ljubljani. Razstava bo odprta do vključno 16.4.2010, vsak delovni dan med 8:00 in 16:00 uro.
Vabljeni!

10. 4. 2010

Obvestilo za udeležence natečaja

Vsem udeležencem natečaja se zahvaljujemo za sodelovanje in vas prosimo, da v skladu z natečajnimi pogoji do vključno 11.5.2010, v času uradnih ur ZAPS (vsak delavnik med 8.00 in 12.00 uro, razen ob torkih med 12.00 in 16.00 uro) dvignete svoje natečajne elaborate. Da bi mogli pravočasno pripraviti gradivo, ki ga boste prevzeli, prosimo, da predhodno sporočite šifro vašega elaborata ter naziv natečaja z e-sporočilom na naslov barbara.pungercar@zaps.si ali po telefonu v času uradnih ur na št. 01 24 20 672. Po tem datumu gradiva ne bomo več hranili!

Plakati

Avtorji:

Bevk Perović Arhitekti d.o.o., Tobačna 5, Ljubljana

Sodelujoči:

Matija Bevk, univ. dipl. inž. arh.
Vasa J. Perović, MA BiA
Tina Marn, univ. dipl. inž. arh.
Ida Sedušak, univ. dipl. inž. arh.
Jozef Kalcik, univ. dipl. inž. arh.
Andreja Pikelj, univ. dipl. inž. arh.
Davorin Počivašek, univ. dipl. inž. arh.
Jure Kozin, univ. dipl. inž. arh.
Gonzalo Piqueras, univ. dipl. inž. arh.
Gorazd Črnko, univ. dipl. inž. grad. – statična zasnova
Gašper Blejec, univ. dipl. inž. grad. – prometna zasnova
Jože Oblak, univ. dipl. inž. str. – inštalacijska zasnova
3D predstavitev: www. vizualizacije.com

Insert iz poročila komisije:

Zaradi predmestnega značaja lokacije znotraj poslovno industrijske cone je univerzitetni kampus zasnovan introvertirano, kot mesto v mestu, t.i. ‘univerzitetni otok’, ki naj postane generator razvoja širšega mestnega območja. Kampus je zato oblikovan kot dvignjena platforma na višino 2 m nad terenom, da na ta način obvladuje širši prostor, dobi čitljivo pojavnost v mestu in osrednji javni urbani prostor mirnega značaj. To omogoča tudi lažji dostop v kletno garažo, ki je naravno prezračevana.
Predvideni programi univerze so pomaknjeni na rob parcele, kar omogoča vzpostavitev centralnega odprtega prostora, ozelenjenega skupnega trga, z dobro preglednostjo celote in posameznih stavb na obodu. Glavni dostop s strani mestnega jedra je predviden skozi pasažo pod objektom knjižnice, medtem ko je formalni (protokolarni) dostop urejen z južne strani.
Objekti posameznih programov so oblikovani kot samostojne stavbe, vertikalno poravnani na dovoljeno višino 23 m in na ta način tvorijo enoten urbanističen volumen stavbnega otoka. Fakultete in študentski domovi so postavljeni v pas na vzhodnem robu parcele. Med fakultetnimi objekti in knjižnico se nahajajo stavbe velike predavalnice, ki ima dominantno pozicijo in ostale stavbe skupnih programov (menza, telovadnica itd.). Samostojni, nad terenom nepovezani objekti, omogočajo tudi drugačno faznost gradnje, ki ne ogroža osnovnega koncepta.
Notranjosti objektov so zasnovane racionalno, funkcionalno, posamezni prostori so ustrezno dimenzionirani z dobro izrabo prostora, konstrukcijski skelet pa omogoča najboljšo fleksibilnost glede uporabe in delitve prostorov. Vertikalni halli poudarjajo javni značaj objektov. Povezave med stavbami so preko kleti in preko zunanjih površin, vhodi v objekte poudarjeni.
Zunanjost objektov je poenotena, ne glede na program posamezne stavbe. Na ta način je poudarjena enovitost stavbnega otoka. Zunanja opna, ki funkcionira kot klimatski ovoj stavbe, pa z enakimi profili, a različnimi razmiki in ravninami pritrjevanja omogoča različne ravni dnevne osvetljenosti notranjih prostorov. Ocenjevalna komisija je poudarila ekološko vprašljivost predlagane izvedbe z aluminijastimi profili.
Osrednji odprti prostor je trg, zasajen s pinijami, ki so ustrezen izbor za ta prostor. Ta »zeleni trg« se ob objektih fakultet in študentskih domov razširi v senčne ploščadi (ulice oz. “atrije”). Od vseh natečajnih projektov ima ta rešitev edina osrednji prostor z raščenim terenom, zato je zasaditev borovega gaja uresničljiva in predstavlja pomembno kakovost odprtega prostora. Drevesa na raščenem terenu bodo namreč dosegla višino stavb, pod njimi pa bo možno urediti tlakovan prostor za druženje študentov.
Na strehah objektov so lesene terase in športna igrišča fakultete in študentskega doma. Celotno območje kampusa je sorazmerno gosto zasajeno z drevesi, od katerih jih je še nekaj na raščenem terenu (zahodni del gostinske terase ob telovadnici in ob cestah), ostala so na točkovnih nasutjih v atrijih študentskih domov. Tako je odprti prostor razdeljen na dve plasti: tlakovani parter in drevesa. Drugih zelenih površin (trate, grmovnih zasaditev ali trajnic) ni, kar je logično, glede na dejstvo, da bi bilo težko zagotavljati rastiščne pogoje in racionalno vzdrževanje. Zato je kakovost predloga v tem, da ponudi značilen primorski tlakovan urbani prostor (nizki stroški vzdrževanja!), ki pa je osenčen s senco dreves. Za zalivanje dreves se zbira deževnica, reciklira se odpadna voda.
Prometna zasnova je dobra in sodi med boljše predloge. Dostop z Južne ceste je prometno tehnično logičen. Posebna kvaliteta so ločeni izhodi iz garaž za obiskovalce kampusa (neposredno v objekte) in za zunanje uporabnike.
Sistem ogrevanja in hlajenja je predviden preko konstrukcije. Energetska zasnova kompleksa je bogato predstavljena in utemeljena, zato je elaborat tudi z vidika energetske učinkovitosti uvrščen med boljše projekte.
Ocenjevalno komisijo je prepričala enostavna in čvrsta geometrijsko pravilna urbanistično arhitekturna zasnova, ki je dobro organizirana in jasno čitljiva, zagotavlja zelo dobre delovne in bivalne pogoje v stavbah in obenem pušča veliko območje nepozidanega odprtega prostora v središču kampusa, kot ozelenjen prostor sprostitve. Arhitektura objektov je funkcionalna, izvedbeno nezahtevna, ekonomičnost vzdrževanja in energetska učinkovitost pa v celoti izpolnjuje pričakovanja investitorja. Zato je bila elaboratu soglasno podeljena prva nagrada.

Plakati

Avtorji:

Gužič Trplan arhitekti d.o.o., Poljanska cesta 6, Ljubljana

Gregor Trplan, univ. dipl. inž. arh.
Mojca Guzič Trplan, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Arhitektura:
Barbara Pirih, abs. arh.
Maja Osterman, abs. arh.
Mojca Rataj, abs. arh.

Trodimenzionalna prezentacija:
Martin Modic

Krajinska arhitektura:
Landscape d.o.o., Gregor Vreš, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Gradbene konstrukcije:
Spit d.o.o. Nova Gorica, mag. Miran Lozej, univ. dipl. inž. grad.

Elektro instalacije in oprema:
Winky d.o.o., Boštjan Vindšnurer, univ. dipl. inž. el.

Strojne instalacije in oprema:
Biro Mikroklima, Medart Hafner s.p., Medart Hafner, univ. dipl. inž. str.

Zasnova požarne varnosti:
IVD Projektiva d.o.o., Aleš Robnik, univ. dipl. inž. str.

Prometna ureditev:
IPOD d.o.o., Roman Anzeljc, univ. dipl. inž. grad.

Komunalna ureditev:
Kono – B d.o.o., Beno Kočevar, kom. inž.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji obravnavajo univerzitetni kampus kot funkcionalno zaključeno urbano celoto, ki se kot »malo mesto« umešča v okolico »brez konteksta«.
Območje razdelijo na tri vzporedne ureditvene pasove: fakultete in študentski domovi ob JV robu, spremljevalne dejavnosti in zeleni osrednji trg v srednjem pasu in knjižnico ob SZ robu parcele, ki je najbližje mestnemu središču. Dostopi na območje in povezave so omogočene iz vseh strani.
Fakultete in študentski domovi so zasnovani kot samostojni, zamaknjeni bloki na povezovalnem dvoetažnem podstavku z vhodi iz ulice in iz osrednjega območja kampusa. Fakultete imajo predavalnice v spodnjem dvoetažnem delu, ki so osvetljene preko dvoetažnih atrijev, nad njimi pa so v blokih kabineti in pisarne. Študentski dom je v severnem vogalu in oblikuje dva študentska trga.
Osrednji pas sestavljajo objekt predavalnice, ki je kombiniran z uvozom v garažo za javni del in dostopnim stopniščem nad njim, sledi osrednji trg kampusa z drevesi v koritih oz. nasutju nad garažo ter v nadaljevanju objekt spremljajočih programov nad vkopano telovadnico.
Objekt knjižnice je za etažo nižji od maksimalnega višinskega gabarita. Vzdolžni objekt je deljen v dve knjižnici po vertikali. Obe sta povezani s skupnimi programi in vhodno avlo, skozi katero je tudi eden od vhodov v kampus.
V oblikovanju fasad so objekti fakultet in študentskih domov po višini deljeni na pritlični del in nadstropja. Pritličja so predvidena s fasadno oblogo iz lesenih plošč, ki segajo tudi v interier. Nadstropja imajo dvoslojno fasado s pomičnimi senčili. Pri objektih srednjega pasu se zasnova spremeni tako, da dobijo pritličja enako oblogo kot je tlak zunanjih prostorov, nadstropja pa oblogo iz lesenih plošč. Pri knjižnici je celoten volumen oblečen v modularno strukturno stekleno fasado s poudarkom v zgornji etaži, ki izvedbeno sledi fasadi fakultet.
Zasnova odprtega prostora sledi glavnim potem v obeh prevladujočih smereh (S-J in V-Z). V središču kampusa je osrednji trg kot osrednje zbirališče in jedro dogajanja, na katerem so predvidena drevesa na nasutjih. V osrednjem delu so zelenice s trato in drevnino predvidene na strehi podzemne garaže. Raščen teren je samo v severnem delu, kjer je športno igrišče in ob njem večja skupina dreves. Tudi drevesa sajena v pasovih ob cesti so na raščenem terenu. Te drevoredne poteze delujejo kot zasloni in skupaj z ozelenjenimi strehami, in vodnim motivom prispevajo k ugodnejši mikroklimi. Žal je omenjeni »park« ob igrišču na lokaciji v križišču prometnih cest in zato preveč izpostavljen hrupu in drugim neugodnim vplivom prometa. Urbana oprema podrobno ni navedena. Na osrednjem in obeh študentskih trgih so drevesa zasajena v koritih, ki so hkrati tudi prostori za sedenje. Objekti fakultet in študentskih domov imajo ozelenjene strehe, atrije (svetlobnike) in terase v nadstropjih. Sicer korekten izbor mediteranskih vrst dreves in grmovnic v atrijih bo težko uspeval v tako skrajnih pogojih. Pogojno bi to bilo mogoče z zelo debelim ustrojem, ki bi zadrževal dovolj vlage, kar pa bi pomenilo preveliko obtežbo strehe. Obvezno bi bilo tudi avtomatsko in nenehno namakanje, kar bi predstavljalo povsem neracionalno rešitev.
Prometna zasnova je dobra. Predvidena sta dva dostopa ločeno za študentski del in javni promet, omogočen je uvoz/izvoz v vse smeri. Predvidena je dostava iz kleti. Mogoča je gradnja garaže v 2. fazah. Peš promet je mogoč po obodu kampusa, ter skozi kampus v vzdolžni smeri po parterju, v prečni smeri pa skozi objekte fakultet (vhodne avle) in vhodno avlo knjižnic. Vse poti se srečajo na osrednjem zelenem trgu, ki predstavlja srce kampusa. Iz trga so vhodi v vse skupne programe, pa tudi, kot rečeno, v obe knjižnici in vse tri fakultete.
Energetska zasnova objekta je predstavljena shematično in sodi po mnenju izvedenke za učinkovito rabo energije v srednjo skupino prispelih predlogov in je v bistvu povzetek ciljev iz natečajnega gradiva. Senčenje velikih steklenih površin pri fakultetah in domovih je predvideno z drsnimi paneli ter pri knjižnici z steklom različnih transparenc v kombinaciji s potiskom in platnenimi senčili.
Elaborat je zelo dobro odgovoril na večino funkcionalnih in arhitekturnih zahtev iz natečajnega gradiva. Obdelan je na visokem profesionalnem nivoju. Po urbanistični, funkcionalni in arhitekturni zasnovi je rešitev zelo podobna prvonagrajeni. Urbanistično arhitekturna zasnova je jasna in pregledna. Nekoliko manj prepričljiv je po mnenju natečajne žirije arhitekturni nagovor objekta, ki ima tako glede na program kot glede na regijo in lokacijo zelo splošen in univerzalen značaj. Zaradi naštetih kvalitet je bila elaboratu soglasno podeljena druga nagrada.

Plakati

Avtorji:

Arhitektonika d.o.o., Cesta v Podboršt 11a, Ljubljana

Marjeta Fendre, univ. dipl. inž. arh.
Peter Ličen, univ. dipl. inž. arh.
Tinka Prekovič, univ. dipl. inž. arh.
Petra Ostanek, univ. dipl. inž. arh.
Natalija Zanoški, abs. arh.
Andrej Goljar, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Blaž Šolar, štud. arh.
Mateja Pipan, štud. arh.

Avtorica krajinske zasnove:
dr. Andreja Zapušek Černe, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Statika:
Elea iC d.o.o., Tomaž Strmole, univ. dipl. inž. grad.

Strojne instalacije in energetsko učinkovito trajnostno načrtovanje kompleksa:
Hermes Commerce d.o.o., Janez Šlibar, univ. dipl. inž. str.

Elektro instalacije:
Winky d.o.o., Boštjan Vindšnurer, univ. dipl. inž. el.

Zasnova varstva pred požarom:
Lozej d.o.o., Marijan Lozej, var. inž.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji gradijo zasnovo na ideji strnjenega in introvertiranega kompleksa zgradb po zgledu samostana. Kompleks upodablja »vzvišeno središče znanja«, ki je s fizičnim ovojem (opno) in dvignjenim parterjem jasno ločen od sicer profane industrijsko-poslovnega območja v neposredni okolici. Garaža je obravnavana kot servisni del osrednjih programov kampusa, ki je po svoji funkciji nezdružljiva z dejavnostmi znotraj ožjega območja »središča znanja«, zato je postavljena izven ovoja ožjega območja kampusa kot samostojna garažna hiša, podobna industrijskim objektom v okolici.
Prostorska zasnova kompleksa se zgleduje po vzorih tradicionalne mediteranske arhitekture. Volumni zgradb znotraj ovoja so med seboj povezani s tipičnimi elementi mediteranskega mestnega odprtega prostora, kot so ozke ulice, trgi in vertikalni poudarki (loggia, razgledni stolp). Ker fizični ovoj okoli zgradb izključuje vedute na nivoju parterja, so te omogočene na nivoju streh, ki so oblikovane v pohodne površine.
Elaborat edini ponuja organizacijo nadzemnega parkiranja v ločeni garažni hiši, vendar s tem zmanjša površino zemljišča, ki je namenjena osrednjim programom kampusa. Na ta način postavitev samostojne garažne hiše v severnem (SV) vogalu kampusa povzroči pričakovano gostejšo pozidavo preostalega prostora in kljub dejstvu, da ima objekte fakultet, knjižnice in študentskih domov na raščenem terenu, ne ponuja zelenega odprtega prostora. Zanj pravzaprav zmanjka prostora, zato se predlog omeji na manjše tlakovane odprte prostore, ki delujejo atraktivno, mediteransko. Dodatno zapiranje odprtega prostora na določen način pomeni tudi stekleni paviljon z javnim programom na osrednjem trgu.
Na strehah objektov so atriji in tematski vrtovi, ki so med seboj povezani z lesenimi mostovi. Glavni dostop za obiskovalce vrtov je preko razglednega stolpa. Tako bogato zasnovani strešni vrtovi z zunanjim igriščem za košarko na strehi telovadnice, tekalno stezo, zelenimi in tlakovani atriji so, milo rečeno, želja, saj bi jih bilo mogoče v tako suhi in vroči klimi možno izvesti le z enormnimi stroški. Stroške bi povečala tudi predlagana faznost, saj so na mestih bodočih objektov najprej urejeni vrtovi, ki se jih kasneje “prenese” na streho objekta. Podobno »tipična natečajna rešitev« so tudi vetrnice na strehi in druge trajnostne rešitve. Pri rešitvi, ki ponuja tako bogate strešne vrtove, je vendar treba pripomniti, da ni slučaj, da v Primorju, ki ima vročo, suho in vetrovno vreme, ni zelenih streh, niti ekstenzivno ozelenjenih ne, ki so, resnici na ljubo, strehe s peščenimi nasutji in prisotnostjo nekaj redkih sukulentnih rastlin, ki bi uspevale v tako skrajnih pogojih. Avtorji podrobneje ne govorijo o debelini ustroja, ni priloženih statičnih izračunov in drugih tehničnih podrobnosti, ki bi dokazovale, da je izvedba zelenih površin na strehah v tem podnebju sploh mogoča. Zato je žirija pri ocenjevanju zavzela dokaj enostavno stališče, da imajo pri ocenjevanju odprtega prostora prednost rešitve z zagotovljenim raščenim terenom, ki omogoča korektne rastiščne pogoje za zasaditev, predvsem drevnine.
Dobra rešitev je uporaba pergol, ki so značilen arhitekturni element odprtega prostora ob morju, vzpenjalke pa so dovolj trdožive, da bi uspevale v večjih koritih (ob zagotovljenem zalivanju). Poleg pergol je v predlog vključena ostala urbana oprema na strešnih vrtovih: klopi, premični sedalni elementi, senčila.
Programi in prostori so ustrezno organizirani in dimenzionirani. Del predavalnic in seminarjev je v kleti brez dnevne svetlobe. Amfiteatralna predavalnica je dostopna iz drugega nadstropja. Postavitev telovadnice nad prostore fakultete ni optimalna z vidika hrupnih obremenitev. Orientacije knjižnice proti zahodu je manj ustrezna z vidika dolgotrajnega popoldanskega osončenja in s tem segrevanja zgradbe.
Notranja fleksibilnost prostorske organizacije je otežena, saj je konstrukcijski sistem zasnovan na armirano betonskih stenah.
Notranje fasade so primerno in ustrezno izoblikovane. Zunanja fasada obodne opne je neizrazita in monotona, kar slabi sporočilnost arhitekture, ki pritiče tako pomeni ustanovi kot je univerza.
Ob upoštevanju postopnosti izvedbe po posameznih fazah se izgublja koncept zaključene celote v smislu mediteranskega mesta in s tem tudi usklajenost volumnov. Ideja je celovita le v primeru izvedbe celotnega kompleksa.
Z vidika prometnih ureditev je moteče prepletanje prometnih tokov s parterja in z garažne hiše. Vidik trajnostnega razvoja je obravnavan pretirano formalistično.
Zaradi izvirnosti zamisli o organizaciji parkiranja v nadzemni garažni hiši, ki je izločena iz ožjega območja kampusa in bi zaradi izogibanja izkopu v nestabilno zemljino tudi bistveno pocenila investicijo ter zaradi uspešne interpretacije vzorov iz mediteranske tradicije gradnje mest je žirija elaboratu številka 34 podelila tretjo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Avtorji arhitekture:
Uroš Pust, univ. univ. dipl. inž. arh.
mag. Miha Lečnik, univ. univ. dipl. inž. arh.
mag. Lidija Dragišič, univ. dipl. inž. arh.
Milojka Urbar Lečnik, univ. dipl. inž. arh.

Avtorja krajinske arhitekture:
Dušan Stupar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Tumaž Stupar, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Sodelujoči:

Arhitektura:
Breda Bizjak, univ. dipl. inž. arh.
Irena Voglar, univ. dipl. inž. arh.
Nikye Tuljak, štud. arh.

Vizualizacija:
Matej Štefanac, univ. dipl. inž. arh.
Dušan Stupar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Jan Šavli, univ. dipl. inž. arh.

Izvedenec za gradbene konstrukcije:
Gorazd Črnko, univ. univ. dipl. inž. grad.

Izvedenca za promet:
Goran Jovanovič, univ. dipl. inž. grad.
Sergej Destovnik, univ. dipl. inž. grad.

Izvedenec za elektro instalacije:
Tomaž Jevšnikar, univ. dipl. inž. str.

Izvedenec za strojne instalacije:
Marko Vrabec, univ. dipl. inž. str.

Izvedenec za učinkovito rabo energije:
mag. Bojko Jerman, univ. dipl. inž. arh.

Izvedenec za požarno varnost:
Miro Komat, univ. dipl. inž. var.

Izvedenca za promet:
Goran Jovanovič, univ. dipl. inž. grad.
Sergej Destovnik, univ. dipl. inž. grad.

Ponudnik izdelave projektne dokumentacije:

Aplan d.o.o., Kidričeva 46, Koper

Insert iz poročila komisije:

Zasnova izhaja iz premisleka o naravi naloge in možnostih, ki jih ponuja lokacija na prehodu iz starega mestnega jedra v periferijo. Hrbtenico zasnove predstavlja široka peš povezava v smeri SZ – JV, ob katero je postavljen enotno zasnovan objekt fakultet in skupnih programov ter knjižnic.
Na vzdolžni programski podstavek – »ploščico« so položene prečne lamele, ki preko podstavka segajo z velikimi previsi. V podstavku so v pritličju vhodi in skupni programi, v nadstropjih predavalnice in skupni programi, v lamelah v zgornjih etažah pa kabineti. Prostori obeh knjižnic zavzemajo JV vogal območja.
Pod previsi poteka dostopna pešpot, ki se proti parceli Interevrope ureja kot oblikovan zunanji prostor, ki se proti robu območja zaključi z nasutjem, na katerem je drevored.
Tudi na ulični strani objekta je urejen parter. Osenčenost pešpoti je spričo velikih previsov dobra, seveda pa so pod previsi vprašljive ozelenitve.
V prečni smeri je območje prehodno skozi ozko pasažo in ob obodnih prometnicah.
Oblikovanje fasad s kamnito oblogo in ozkimi horizontalnimi okenskimi odprtinami ter vertikalno strukturiranimi zasloni se dobro vključuje v obstoječe okolje in regijo, hkrati pa zagotavlja novemu kampusu prepoznavnost in potrebno monumentalnost.
Elaborat dosega v vseh ozirih dobro funkcionalnost posameznih programov in povezav. Faznost izgradnje je omogočena.
Na prvi pogled ponuja rešitev bogat in zapolnjen odprti prostor, ki pa ob podrobnejšem pregledu razkrije podobne težave, kot pri ostalih projektih: težave z zagotavljanjem rastiščnih pogojev. Primarno namreč predvidevajo avtorji sajenje drevnine (zlasti dreves) na točkovna nasutja ali na nekoliko večja območja z reliefno preoblikovanim parterjem. Del tako urejenih zelenih površin sega pod objekt, kar utegne povzročati težave pri osončenju zelenih površin. Shematsko je odprti prostor zrisan bogato, podrobneje pa ne daje konkretnih rešitev (vijugasti in drugi vzorci na športnem igrišču, brez preciziranih standardiziranih igrišč, zato ni jasno, kakšna igrišča so mišljena).
Poleg parterja na kletni etaži, so predvideni v nadstropjih objektov ozelenjeni atriji in pa ozelenjene strehe vseh objektov, kar predstavlja problem, opisan v splošnem delu tega poročila.
Če pustimo ob strani tehnične zadrege realne izvedbe zelenih površin, ima ta projekt, v primerjavi z ostalimi rešitvami, dokaj pestro oblikovan odprti prostor s posameznimi sklopi kot so: športne in multifunkcijske ploščadi, otroško igrišče, parkovne površine, gostinske terase, kolesarnice, vodne površine, vodni kanali, mestoma vodni motivi, reliefno oblikovan odprt prostor, ozelenjene pergole, ploščadi, drevesne poteze, površine zasajene s pokrovnicami, žive meje, skulpture. Zanimivo je tudi ločevanje peš in kolesarskega prometa od obcestnega prostora na robovih parcele ter izdelan predlog kolesarnic kot sistema avtomatiziranih izposojevalnic koles tudi za širše območje mesta Koper. Sistem lahko deluje kot P+R: parkiraš v garaži in se do mestnega središča odpelješ na kolesu.
Prometna rešitev dostopov predvideva uvoz iz Ankaranske ter izvoz na Južno cesto, kar ekspert ocenjuje kot manj ustrezno rešitev, saj je zavijanje možno le desno – desno, kar pomeni daljše prometne poti. Potrebna bi bila tudi korekcija z ureditvijo pospeševalnega pasu. Peš in kolesarski promet je rešen ustrezno.
Elaborat ima po mnenju izvedenke za učinkovito rabo dobro razdelano energijsko zasnovo, z uporabo geosond, premičnimi senčili, globokimi ozkimi ložami, vodoravnimi odprtinami fasadnega plašča, šed strehami, toplotno črpalko voda – voda itd.
Urbanistično arhitekturna zasnova je čitljiva in pregledna. Arhitekturni nagovor objekta je prepričljiv, navezan na pomembnost programa in na tradicijo sodobne mediteranske arhitekture. Zaradi naštetih kvalitet je bilo elaboratu soglasno podeljen zvišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Dekleva Gregorič arhitekti, Projektiranje d.o.o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana

Aljoša Dekleva, M.Arch (AA Dist)
Tina Gregorič, M.Arch (AA Dist)
Martina Marčan, mia
Eva De Sabbata, 1st level degree
Lea Kovič, univ. dipl. inž. arh.
Daniel Schwartz, dipl. inž.
Ana Štebe, univ. dipl. inž. arh.
Tea Smrke, univ. dipl. inž. arh.
Tomislav Vagaja, abs. arh.
Vid Zabel, štud. arh.
Marko Dekleva, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Statika:
Gorazd Črnko, univ. dipl. inž. grad.

Požar in strojne instalacije:
Jože Oblak, univ. dipl. inž. str.

Statika lesene konstrukcije:
Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad.
Iztok Šušteršič, univ. dipl. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji določijo osnovno pojavnost stavbnega kompleksa na podlagi lokacije v obodnem pasu mesta, ki je po merilu stavb prehodno območje med drobno strukturo starega mestnega jedra in velikim merilom industrijsko-luških objektov. Kompleks je introvertirana struktura, ki se povezuje z okolico le funkcionalno preko glavne notranje ulice v smeri mestnega središča. Sicer je območje univerzitetnega kampusa jasno ločena od industrijsko-transportnih programov v okolici z obodnimi zidovi in dvignjenim parterjem. Pomembnost vsebine, ki je združena v univerzitetni kompleks je označena z dominantnim transparentnim volumnom knjižnice, ki simbolno in vsebinsko povezuje kampus s starim mestom in s smerjo bodočega urbanega razvoja Kopra.
Posamezni volumni kompleksa so organizirani po vzoru Dioklecijanove palače tako, da generirajo raznolike notranje odprte prostore. Skladna z izbranim vzorom je tudi tipologija karejske zidave na ortogonalni mreži, ki je omogočila oblikovanje jasno členjenega omrežja po rabi raznolikih javnih in poljavnih zelenih ter tlakovanih odprtih prostorov, med katerimi je žirija ocenila za posebej uspelo oblikovanje notranjih zelenih atrijev med študentskimi domovi. Odprti javni in poljavni prostori so med seboj in z mestom povezani preko osrednje ulice cardo, na katero so orientirani vhodi in javni programi. Druga notranja ulica »decumanus« je pravokotna na »cardo« in povezuje kampus z območjem predvidenim za novi urbani razvoj. »Cardo« in »decumanus« sta položeni na nekoliko privzdignjeni nivo pritličja in iz okolice dostopni preko stopnišč in klančin. V starorimski maniri se »decumanus« izteče na osrednji trg oz. “forum”, ki je predprostor knjižnice. Objekt fakultete imajo v središču atrije, med posameznimi objekti študentskih domov so “žepni parki”. Drevje na osrednjih tlakovanih ulicah ter na trgu je sajeno v koritih, medtem ko so drevesa v atrijih fakultet sajena na nasutju in sicer na streha garaže, ki pa se v teh območjih zniža, kar dokazuje, da se avtorji zavedajo problema rastišča. Manjši atriji med objekti študentskih domov, dostopni z glavne ulice, ki so zatravljeni in zasajeni z nižjimi drevesi so urejeni na raščenem terenu v izpustih kletne etaže. Oblikovno odprti prostor ni ambiciozneje obdelan in v osnovi sledi ozelenjevanju trga in vmesnih atrijev. Urbana oprema podrobneje ni navedena. Mestoma se pojavljajo betonska miza s sedali, klopi, skulpture. Velja pa izpostaviti štiri urejene kolesarnice. Nabor rastlinskih vrst vključuje nekatere lokalno značilne vrste. Predvidena sta zbiranje in uporaba prečiščene odpadne vode in deževnice za zalivanje dreves in zelenic.
Linearna razporeditev posameznih programskih sklopov v pasove je čitljiva in omogoča fleksibilnost v smislu razvoja programskih struktur. Faznost izgradnje je smiselno obravnavana kot proces in z razporeditvijo volumnov ter umestitvijo programskih sklopov omogoča fleksibilno zaporedje izvajanja posameznih faz.
Končno elaborat tudi smiselno prevaja vidike trajnostnega razvoja v zasnovo in materializacijo zgradb.
Žirija je ocenila za neugodno rešitev postavitev telovadnice pod zemljo, a je zaradi opisanih kakovostnih rešitev organizacije volumnov in programskih sklopov ter omrežja odprtih prostorov elaboratu podelila zvišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

ATELJE HOČEVAR d. o. o., Gerbičeva 54, 1000 Ljubljana

Peter Grmek, Domžale
Blaž Završnik, Ljubljana
Miha Kapš, Novo Mesto
Tadej Glažar, Ljubljana
Primož Hočevar, Ljubljana
Damjan Černe, Tomaj, Dutovlje

Sodelujoči:

ADKRAJINE d.o.o., Ljubljana
CBD d.o.o., Celje
BIRO LOVŠIN d.o.o., Trzin
I.S.P. d.o.o., Kamnik
IPSUM d.o.o., Domžale
LINEAL d.o.o. Maribor
INŽENIRING BIRO d.o.o., Maribor

Insert iz poročila komisije:

Razmestitev objektov kampusa sledi prepletu ortogonalne zasnove treh obodnih stavb in nižje vmesne fluidne trokrake strukture, ki je dvignjena nad parter. To zagotavlja celoti značilno, jasno in prepoznavno podobo v širšem prostoru. Nepravilne oblike odprtih površin med posameznimi objekti ustvarjajo zanimive, dinamične ambiente različnih značajev, z najrazličnejšimi priložnostmi za druženje in sprostitev.
Osrednji objekt, ki je dvignjen, je nižji, namenjen vsem trem fakultetam, stavbe knjižnice, telovadnice in študentskega doma pa markirajo vogale območja. Knjižnica je postavljena na zahodni vogal parcele, v smeri mestnega središča in s svojo monumentalno pojavnostjo nakazuje pristop v območje. Objekti so postavljeni na skupno bazo dveh kletnih etaž.
Predlagana zazidava bistveno presega zahtevane kvadrature, obenem pa terja razmeroma dolge komunikacije in ima slabši izkoristek prostora, kar je posledica lomljene geometrije.
Lesena konstrukcija osrednjega objekta je po mnenju ocenjevalne komisije manj primerna, predvsem pa povsem tuja v širšem prostoru primorske regije.
Osrednji odprti prostor tega projekta je vezan na parter pod osrednjo trokrako stavbo, ki povezuje tri glavne ortogonalne objekte. Prednost so velike senčne površine, slabost pa preglednost, pomanjkanje občutka osrednjega odprtega prostora, še posebej, ker je drevje sajeno na točkovna nasutja v vseh tistih segmentih prostora, ki pridejo izpod omenjene stavbe. Čeprav ta nasutja niso visoka, na nek način v odprtih vogalih delno zapirajo prostor.
Gosta pozidava zahteva zunanje igrišče za košarko na strehi telovadnice ter zgolj manjša športna igrišča v parterju (namizni tenis, družabne igre, balinanje, poligon za urbane športe). V osrednji tlakovani potezi so še: amfiteater, prostor za druženje, šport, vodna površina, dve različnih vstopni ureditvi z reliefom. Odprt prostor je členjen, programsko bogat, z omenjenimi nasutji, oblikovan v istem oblikovalskem jeziku. Sledi mu pester in premišljen izbor drevesnih in grmovnih vrst in še ena značilnost: na fakultetah so na fasadi napete jeklenice, po katerih rastejo popenjavke.
Ker je predlog precej drugačen z vidika odprtega prostora od ostalih projektov, si zasluži posebno pozornost.
Prometna organizacija je slabše ocenjena z možnostmi izboljšave. Dostop je z Ankaranske ceste, z uvozom, ki je lociran preblizu križišča. Dostava do posameznih programov ni prikazana.
Energetska zasnova sodi po mnenju izvedenke za učinkovito rabo energije v srednjo skupino prispelih predlogov in je bistvu povzetek zahtev Puresa. Senčenje velikih steklenih površin je predvideno na več načinov: z ovijalkami, betonskimi senčili, lesenimi polkni in tekstilnimi membranami.
Ocenjevalna komisija je izpostavila kvalitete izvirne prostorske zasnove, ki zagotavlja univerzitetnemu kampusu prepoznavno identiteto v širšem mestnem okolju, ni pa mogla prezreti številnih pomanjkljivosti in slabosti v organizaciji prostorov znotraj objektov, kar je zlasti očitno v predlogu študentskega doma. Zato se je odločila, da elaboratu podeli znižano priznanje.