Ureditev javnih površin središča Kranja ter ureditev kanjona Kokre z navezavo na staro mestno jedro

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše urbanistične in arhitekturne rešitve za ureditev javnih površin središča Kranja ter ureditev kanjona Kokre z navezavo na staro mestno jedro

Naročnik: Mestna občina Kranj
Rok oddaje: 30. 1. 2009 23:59:59
Zaključno poročilo komisije: 26. 3. 2009 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
dr. Aleš MLAKAR, univ.dipl.inž.kraj.arh.
imenovan s strani ZAPS

Namestnik predsednika:
Stane ŠTRAUS, podžupan
imenovan s strani Mestne občine Kranj

Člani:
Boštjan COTIČ, univ.dipl.inž.arh.
imenovan s strani Mestne občine Kranj

Natalija POLENEC, univ.dipl.inž.arh.
imenovana s strani Mestne občine Kranj

Aleš TIŠLER, univ.dipl.inž.arh.
imenovan s strani Mestne občine Kranj

Božo PODLOGAR, univ.dipl.inž.arh.
imenovan s strani ZAPS

Vesna VOZLIČ, univ.dipl.inž.arh.
imenovana s strani ZAPS

Namestnika članov:
Darko HROVAT, dipl.inž.grad.
namestnik članov imenovanih s strani Mestne občine Kranj

Mitja ZORC, univ.dipl.inž.arh.
namestnik članov imenovanih s strani ZAPS

Izvedenec za področje varstva narave:

Metod ROGELJ, univ.dipl.biol.

Izvedenka za področje kulturne dediščine:

mag. Nika LEBEN, univ.dipl.umet.zgod.

Izvedenec za ekonomiko gradnje:

Boštjan ZAVRL, univ.dipl.inž.grad.

Poročevalca:

Marjeta FENDRE, univ.dipl.inž.arh.
za arhitekturo, imenovana s strani ZAPS

dr. Aleš BIZJAK, univ.dipl.inž.kraj.arh.
za krajinsko arhitekturo, imenovan s strani ZAPS

Skrbnik:

Maj JUVANEC, univ.dipl.inž.arh.
imenovan s strani ZAPS

Plakati

Avtorji:

Urška Kranjc, u.d.i.k.a.
Gaja Trbižan, u.d.i.k.a.
Matija Jemec
Karla Jankovič, u.d.i.k.a.
Tina Cotič, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Temeljni princip zasnove je izpostavljanje in poudarjanje »utrinkov iz preteklosti«, ki se na različne načine in v različnem obsegu udejanjijo v posameznih elementih rešitve. Predlagana zasnova tlakovanja iz granitnih plošč pomeni subtilno nadaljevanje obstoječega tlaka in obenem, oprta na zgodovinske podmene, prenos v današnji čas. Na Glavnem trgu je tlakovanje vsebinsko nadgrajeno z delitvijo trga na tri dele: severni z nakazanim zgodovinskim spominom, osrednji s talnim poudarkom mestnih palač (»predpražniki iz mačjih glav«) in južni s poklonom pesniku Prešernu – z zgoščeno v tlaku poudarjeno linijo pred spomenikom. Tlakovanje je zastavljeno kot enakomerno »valovanje« različnih pasov granita, ki na jasen in nevsiljiv način sledi geometriji prostora. Enako diskretna je tudi ureditev prostora kostnice in dostopa do nje. Talne označbe, izpeljane iz nekdanjih imen ulic, nadgrajujejo identiteto prostora in določajo njegovo hierarhijo.
Smiselno glede gradacije tlakov je betonsko tlakovanje mostu, ter tlakovanje ulic, ki povzemajo členjen tlak stranskih, že izvedenih ulic. Vodopivčeva ulica je do nekdanjih mestnih vrat tlakovana z granitnimi kockami.
Rešitve v elaboratu izhajajo tudi iz analize problematičnih in konfliktnih točk obstoječega prostora.
Parkovne ureditve so predvidene v območju vrta gradu Kieselstein in na Pungertu. Ureditev vrta gradu Kieselstein je preprosta in skladna, obenem pa se osredotoča na prezentacijo starega obrambnega mestnega obzidja s podestom iz kortena, ki vrt povezuje z obzidno potjo na eni, ter novo lokacijo Nepomukovega vodnjaka na drugi strani. Na Pungertu je predlagana »oživitev« starega sadovnjaka (Baumgartna) z drevesno zasaditvijo, ter izvedba zaključka pomola z razglediščem iz kortena, opremljenim z urbano opremo. Z razgledišča je možno opazovati arheološke ostanke obzidja.
Na območju nekdanje Podrtine je namesto predvidenega objekta predlagana ureditev z vzorcem v tlaku in ozelenjenim volumnom, ki prikliče v spomin nekdanji stavbni volumen.
Elaborat predlaga postopno popolno izločitev motornega prometa (razen intervencije in dostave).
Urbana oprema je oblikovana sodobno, racionalno. Oblikovanje se deloma naslanja na standardno ulično opremo. Uporabljena gradivo so kovina, les in beton.
Komisija meni, da je predlagan princip tlakovanja, ki jasno loči osrednje površine mestnih trgov in glavnih ulic od stranskih ulic in ureditev, primerno. Princip tlakovanja na obeh segmentih je primeren tako v smislu strukture kot materiala. Subtilen vzorec pasov plošč različnih dimenzij je lasten uporabljenemu gradivu, hkrati pa prostor in površine prepoznavno strukturira. Različne intervencije oz. elementi, ki so izvedeni iz zgodovinskega spomina, učinkovito in domiselno nadgrajujejo zasnovo, tako v pomenskem kot povsem uporabnem smislu.
Arheološki elementi so ustrezno prezentirani. Elaborat intervenira tudi na mestih, kjer arheološki elementi niso tako očitni ali lahko dostopni kot v primeru kostnice in Pungerta (npr. obzidje).
Parkovne ureditve so oblikovane zadržano in poudarjeno povezano s preostalimi ureditvami mestnega parterja.
Komisija meni, da popolna ukinitev motornega prometa s celotnega območja starega mestnega jedra ni primerna. Komisija opozarja, da bo potrebno pri dimenzioniranju plošč tlakovanja upoštevati motorni promet.
Urbana oprema je oblikovana racionalno, vendar formalistično, morda preveč vezano na standardne rešitve. Komisija priporoča avtorjem elaborata razmislek v smeri bolj izrazitega, pogumnejšega oblikovanja. Postavitev opreme sicer upošteva tako programske kot oblikovne značilnosti prostora. Komisija predlaga, da avtor pri nadaljnjem projektiranju urbane opreme razvije (ali preoblikuje serijsko) sistemsko rešitev, ki bo vključevala širok nabor ustreznih elementov glede na posebne programske in oblikovne zahteve prostora ter izdatneje povečala bivalno kakovost in privlačnost mestnega središča.
Elaborat je predstavljen jedrnato, sistematično. Rešitve so nazorno in učinkovito opisane in ilustrirane. Tehnične prvine, detajli in uporaba materialov so nazorno predstavljene.
Elaborat dosega zavidljivo raven konceptualne jasnosti, ki se uspe udejanjiti skozi enostavne in prepričljive tehnične rešitve. Na videz skromne rešitve so večplastne in kompleksne ter izpolnjujejo pričakovanja, ki so bila zastavljena z natečajem. V celoti gledano gre za korekten, sporočilno bogat in občuten predlog ureditve javnih površin, zato komisija elaboratu podeljuje prvo nagrado in ga predlaga za realizacijo.

Plakati

Avtorji:

Blaž Budja, u.d.i.a.
Rok Jereb, u.d.i.a.
Nina Majoranc, štud. arh.
Andraž Seifert, u.d.i.a.
Matevž Čelik, u.d.i.a.
Andrej Blatnik, štud. arh.
Dušan Stupar, u.d.i.k.a.
Tomaž Stupar, u.d.i.k.a.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat predlaga enotno tlakovanje javnih površin starega mestnega jedra s tlakom iz metličenega betona v barvi lokalnega peska, dilatiranim v polja pretežno 3,0m x 3,0m, z muldami iz mačjih glav in granitnih kock. Velikost polj se prilagaja širini in konfiguraciji ulic. Stik fasade in tlaka je oblikovan v mačjih glavah. Tlak je predviden tako na trgih in ulicah kot na Kokrškem mostu.
Pungert je ohranjen kot odprta zelena površina in ostaja predprostor sakralnim objektom. Elaborat ob južni slepi fasadi Glasbene šole na Pungertu umesti nov objekt, ki ga programsko nameni mladinskemu hotelu, ob njem pa poišče dostop do soteske. Na samem pomolu so spoštljivo prezentirani elementi arheologije in urejena razgledna ploščad.
Elaborat predlaga dograditev uličnega vogala Tavčarjeve ulice z novim objektom za potrebe turizma, razstavnega prostora, kavarne ipd. V tem delu je postavljeno tudi dvigalo in urejena pot do kanjona.
Ureditev vrta gradu Kieselstein je izvedena z malo sredstvi a oblikovno zelo izrazito.
Elaborat predlaga omejitev motornega prometa za stanovalce na obodne ulice, preostali del je namenjen dostavi in intervenciji.
Urbana oprema je oblikovana sodobno, zadržano, s poudarjeno funkcionalnostjo.
Nosilni element hibridne klopi je blok v štokanem umetnem kamnu v barvi tlaka, na blok je pritrjeno: hrastovo sedalo, lonec za drevo, koš za smeti, stojalo za kolesa ipd. Elementi so v prostor umeščeni na mestih prostorskih prevojev. Elaborat predlaga tipologijo obstoječih svetilk.
Kokrški most je urejen kot eden od mestnih trgov. Uporabljen je enak tlak in urbana oprema kot sicer v starem jedru. Pod mostom je na mestni strani predviden gostinski lokal z galerijo, ki je namenjena opazovanju divje narave v kanjonu tudi v slabem vremenu.
Predlagan sistem enotnega tlakovanja s ploščami iz metličenega betona je radikalen, konceptualno jasen in prepričljiv. Komisija pa je mnenja, da je elaborat v izvedbenem smislu vprašljiv, ker bi parcialna realizacija te sveže ideje izničila rešitev samo. Realnost žal ni naklonjena takojšnji realizaciji tudi ravnokar že obnovljenih ulic Tomšičeve in Tavčarjeve ter Maistrovega trga.
Komisija meni, da so predlagani novi objekti v zaključku stavbnega niza ob Trubarjevem trgu in ob Tavčarjevi ulici, primerni in dobrodošli pri oživljanju mestnega utripa.
Parkovna ureditev na Pungertu je ustrezna, ureditev vrta gradu Kieselstein pa je preambiciozna.
Prometna ureditev je po mnenju komisije ustrezna.
Zasnova elementov urbane opreme je sistematična, funkcionalno in oblikovno ustrezna. Razporeditev elementov urbane opreme po mestu je dobro odmerjena.
Elaborat je predstavljen jedrnato, sistematično. Rešitve so nazorno in učinkovito opisane in ilustrirane. Tehnične prvine, detajli in uporaba materialov so nazorno predstavljene.
Natečajni elaborat odlikuje prostorsko dojemanje zunanjega mestnega prostora, inovativnost in konceptualna čistost. Zato se komisija soglasno odloča za podelitev druge nagrade.

Plakati

Avtorji:

Andreja Zapušek, u.d.i.k.a.
Andreja Završnik, a.k.a.
Damijan Černe, u.d.i.k.a.
Primož Boršič, a.a.

Sodelujoči:

Konzultant:
doc. dr. Tadej Glažar, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Zasnova predstavljena v elaboratu sloni na treh izhodiščih: voda, kot integralni in integrativni element mestnega središča; grajene intervencije kot generatorji novih programskih središč; enotno tlakovanje v vlogi povezovalca.
Voda je v elaboratu osrednji motiv trgov. Na trgih so predlagane različne fontane oz. drugi vodni elementi, kjer je vodo možno doživljati na različne načine, od opazovanja v kanjonu Kokre na Pungertu ali mostu čez Kokro, stopanja po njej na Glavnem in Maistrovem trgu, igranja z njo, poslušanja ipd.
Elaborat predlaga več grajenih intervencij (praviloma v mestnih vrzelih), ki naj bi postale novi programski generatorji. Grajene intervencije so predlagane na lokacijah: Podrtina na Poštni ulici (nadstrešek, razstavni paviljon na severnem robu, večnamenski paviljon na južnem robu); ob slepi fasadi Glasbene šole na Pungertu (mladinski hostel, forma viva); pomol nad Kokro na Pungertu (razgledna ploščad); ob vhodu v kostnico (ureditev vhoda); na mestu terase Mlečne restavracije na Maistrovem trgu (večnamenski paviljon, restavracija); Tomšičeva ulica (mladinski trg z lesenim valovitim podijem, oblikovanim kot dinamičen prostor srečevanja in gostinske ponudbe); vrt gradu Kieselstein (zaključek z avditorijem za koncerte).
Tlakovanje je izvedeno enotno na vseh površinah, uniformni vzorec s kamnitimi ploščami 40/40cm v svetlem in temnem sivem odtenku. Temne plošče so uporabljene kot poudarki (zgostitev vzorca temnih plošč vhodi, dostopi, opomniki).
Arheoloških elementov se dotakne v območju kostnice z ureditvijo novega vhoda in svetlobnikov, ter na območju Pungerta z zasnovo razgledne ploščadi (pretežni del arheoloških ostankov ostane nedotaknjen).
Motorni promet v starem mestnem jedru je omejen, namenjen intervenciji, dostavi in stanovalcem.
Urbana oprema je sodobno oblikovana, velik poudarek je namenjen osvetljevanju in izvedbi svetil.
Elementi urbane opreme so pretežno zasnovani v lesu. Namesto izveskov za trgovine so predlagani napisi ob vratih.
Komisija ugotavlja, da elaborat ustreza zahtevi po celovitosti oblikovanja mestnega parterja, ki je povezan z objekti in vsebinami ter ima ustrezno prometno ureditev.
Elaborat z ureditvami aktivira mestne površine, s predlaganimi grajenimi in programskimi intervencijami pa dviga kakovosti rabe površin. Vodni elementi so duhovito, atraktivno in izdatno zasnovani, vendar na nekaterih mestih preglasijo pojavnost obstoječih objektov in ureditev. Prav tako je vprašljiva varnost in funkcionalnost vodnih ureditev ter zaradi številčnosti tudi zgodovinska vloga vode v mestu (mnenje izvedenke za varstvo kulturne dediščine).
Poenoteno tlakovanje na vseh mestnih površinah je po mnenju komisije manj primerno, predlagan način tlakovanja je za izbran material (naravni kamen) prav tako manj primeren.
Zelene površine so ustrezno zasnovane.
Arheološki elementi so primerno prezentirani.
Prometna ureditev je ustrezna.
Elementi urbane opreme so oblikovani sistemsko, sodobno, pretežno z uporabo lesa. Komisija meni, da je lesena urbana oprema primernejša za kanjon Kokre kot urbani del mesta. Enako velja za ograjo na Kokrškem mostu (tudi problem vzdrževanja). Uporaba visečih svetil je manj primerna (poseganje v značilne vedute).
Elaborat je predstavljen jedrnato, sistematično. Rešitve so nazorno in učinkovito opisane in ilustrirane. Tehnične prvine, detajli in uporaba materialov so nazorno predstavljene.
V celoti gre za konceptualno homogeno in celovito rešitev, ki prepriča na več nivojih. Komisija je natečajni rešitvi podelila 3. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Simon Vošnjak, u.d.i.a.
Goran Arh, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat išče idejo o novi podobi Kranja z dvema študijama, ki sta poimenovani zgodovinsko-realistična in študijsko-raziskovalna.
Predviden je enovit tlak iz granitni plošč, ki je postavljen v smeri obstoječe urbanistične strukture sever-jug. Tlak je strukturiran razgibano tako po velikosti uporabljenih plošč kot po obdelavi. Odziva se na posamezne situacije, križanja s pomembnejšimi prečnimi smermi, označitev spomenikov in pomembnejših stavb v mestnem tkivu ipd. Tlakovanje je obravnavano kot podloga, na katero so postavljene stavbe, brez cezure ali spremembe tlaka na stiku s fasadami.
Na območju Trubarjevega trga struktura tlaka opozori na zaključek glavne osi skozi staro mesto, podobno kot na Glavnem trgu so uvedeni dilatacijski pasovi. Okoli cerkve sv. Roka je nadgrajen obstoječ tlak iz mačjih glav v kvadratnem vzorcu.
Ureditev Pungerta je zadržana, ohranjena je livada, uvedena je promenadna pot na razgledni pomol.
Vrt gradu Kieselstein je prezentiran enako korektno.
Most čez Kokro je tlakovan z granitnim tlakom, ločilni pas med avtomobili in pešci je nakazan z ritmom robnih elementov, ki rahlo konveksno in konkavno opozarjajo na delitev ploskve mostu, in hkrati poudarjajo vlogo pešca kot glavnega uporabnika mesta.
Sicer elaborat ohranja tlakovanja na Tomšičevi in Tavčarjevi ulici vključno s prezentacijo arheologije na Maistrovem trgu.
Odnos do elementov arheologije ni razviden.
Elaborat ohranja motorni promet (stanovalci, dostava, intervencija) v starem mestnem jedru. Predlagane so korekcije obstoječega prometnega režima.
Urbana oprema je oblikovana sodobno, razvit je sistem modularnih elementov. Posebej izstopajoči so »informacijski stebri«. Predlaganih je več tipov svetil, od konzolnih stenskih do prostostoječih cestnih svetilk.
Komisija meni, da je prikazan sistem tlakovanja uspešen in prepričljiv tako s kompozicijskega kot tehničnega vidika. Žal pa se elaborat osredotoča predvsem na tlakovanje in urbano opremo. Elaborat se ne sprašuje o stavbnem plašču trgov in ulic in se le bežno dotika povezav z mestom.
Odnos do elementov arheologije ni razviden.
Zasnova parkovnih ureditev na Pungertu in na vrtu gradu Kieselstein je zadržana, korektna.
Zasnova prometa z ohranjanjem motornega prometa za stanovalce je realna in po mnenju komisije primerna.
Oblikovanje urbane opreme in tudi osvetlitev sta rešena manj uspešno. Postavitev prostostoječih svetil in predimenzioniranih »informacijskih stebrov« na Glavnem trgu predstavlja oviro pri varovanih vedutah na fasade.
Elaborat je predstavljen jedrnato, sistematično. Rešitve so nazorno opisane in ilustrirane. Tehnične prvine, detajli in uporaba materialov so nazorno predstavljene.
Mnenje komisije je, da je elaborat teoretično in predstavitveno na visoki ravni, predvsem je uspešno tlakovanje Trubarjevega trga in ureditev Kokrškega mostu, zato komisija predlaga elaborat za priznanje.

Plakati

Avtorji:

Tomaž Kučan, m.i.a.
Spela Kragelj, u.d.i.k.a.
Nastja Roblek, u.d.i.k.a.
Tanja Rakovec, u.d.i.k.a.
Primož Stražar, stud. arh.

Insert iz poročila komisije:

Temeljna značilnost elaborata je uvedba enotnega tlakovanja na osrednjih javnih površinah v starem mestnem jedru. Tlakovanje sestavljata osnovni tlak s ploščami iz granita in prečne delitve iz tonalitnih plošč. Prečne delitve so odslikava obodnih fasad oz. arhitekturnih elementov. Enako tlakovanje je predvideno tudi na Kokrškem mostu. Na trgih so v tlak dodatno vstavljena polja tlaka z večjim formatom plošč (npr. krogi na Trubarjevem trgu). Na stranskih ulicah je kot osnovni tlak predviden asfalt, ki ga v prečni smeri delijo vstavki iz kamnitih plošč.
Na vrtu gradu Kieselstein je dinamično zasnovana parkovna ureditev z možno vključitvijo zunanjega prizorišča za kulturne dogodke s tribunami v izteku vrta. Na vzhodnem delu Pungerta je v parkovni ureditvi urejeno otroško igrišče.
V arheološko dediščino posegi niso predvideni.
Prometna ureditev predvideva zaprtje območja za promet z možnostjo dostopa za dostavo, intervencijo in stanovalce.
Elaborat predlaga izvedbo brvi za pešce, ki prek kanjona Kokre povezuje Pungert in območje Skalice. Elaborat prav tako predlaga izvedbo ozelenjenih zastorov / zaščit vzdolž konglomeratnih pečin ob vstopih v podzemne rove.
Urbana oprema je oblikovana sodobno, z uporabo lesa in kovine. Poudarjeno so oblikovani izveski in ograje (aplikacija mestne silhuete kot ornamenta). Na trgih so predvidena prostostoječa svetila, vzdolž ulic pa viseče svetilke.
Komisija meni, da predlagana zasnova tlakovanja Glavnega trga iz različnih plošč in pasov svetlega in temnega granita ter tonalita prostor vizualno pretirano deli, ter da v smislu »odslikave« stavbnih fasad ne bi imela ustreznega učinka. Podobno velja tudi za predel pred spomenikom pesniku Prešernu. Manj primerno je tudi popolnoma novo tlakovanje Maistrovega trga in Prešernove ulice. Tlakovanje ulic je bolj zadržano in sprejemljivo, prav tako ureditev mostu.
Ureditev Trubarjevega trga in Pungerta je igriva in sveža ter predstavlja pomembno poživitev tega sicer slepega dela mesta, ki bi ga dodatno prekrvavila tudi predlagana brv za pešce. Ta je sicer v odnosu do mestne vedute oblikovana preveč agresivno.
Zasnova parkovnih ureditev je ustrezna, vprašljiva je ureditev vrta gradu Kieselstein z izvedbo tribun.
Predlagana prometna ureditev je ustrezna.
Urbana oprema je oblikovana celostno, poglobljeno in temeljito.
Elaborat je predstavljen sistematično, a zelo obširno in zato mestoma manj pregledno. Rešitve so opisane in ilustrirane. Tehnične prvine, detajli in uporaba materialov so predstavljeni.
V celoti gledano gre za predlog, ki zelo temeljito in domišljeno obravnava vrsto drobnih ambientov (okoli Roženvenske cerkve, Pungerta) in ponuja vrsto zanimivih rešitev (npr. nova brv na Pungertu), zato komisija elaborat predlaga za priznanje.

Plakati

Avtorji:

Alja Vehovec, u.d.i.a.
Jernej Živic, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Na vseh površinah je predvideno tlakovanje iz svetlega granita, ki v segmentih vključuje mačje glave (Trubarjev trg, Pungert, Cankarjeva in Vodopivčeva ulica, vrt gradu Kieselstein). Na stranskih ulicah je variantno predvideno tlakovanje iz betonskih plošč. Osnovni granitni tlak je strukturiran s kovinskimi dilatacijskimi profili, ki preslikavajo grajeno tkivo. Prepoznavna značilnost elaborata so »kamnite preproge«, območja poudarjenega tlaka na območjih mestnih trgov. Prostori, ki so poudarjeno namenjeni druženju, imajo predvideno »leseno preprogo« (Trubarjev trg). Predvidena je razširitev Kokrškega mostu z dvema pasovoma za pešce, izvedba novih tlakov, ograje in urbane opreme. Elaborat obravnava tudi območje parkirišča ob vstopu na Kokrški most (na levem bregu kanjona).
Prezentacija elementov arheologije ni posebej opredeljena.
Parkovni ureditvi sta predvideni na Pungertu in na območju vrta gradu Kieselstein.
Motorni promet v starem mestnem jedru je ukinjen, ulice in trgi so namenjeni pešcem in kolesarjem ter intervenciji in dostavi.
Urbana oprema je zasnovana poudarjeno funkcionalno, zasnovani so dolgi linijski elementi. Elementi se uporabljajo samostojno ali pa se modularno združujejo (klopi, korita za rože, stojala za kolesa). Kot gradivo za elemente urbane opreme sta uporabljena kovina (medenina) in les. Predvidenih je več vrst luči, od konzolnih stenskih, visokih prostostoječih (Poštna ulica, Trubarjev trg, igrišče na Pungertu) do talnih in integriranih v urbano opremo.
Komisija meni, da je zasnova tlakovanja korektna. Kljub morda pretirani »slojevitosti« tlakov je rešitev tehnično razmeroma enostavna in obvladljiva. Izvedba osnovnega tlaka je po strukturi in materialu ustrezna. Dilatacijski trakovi osnovni tlak diskretno strukturirajo. Kamnite in lesene preproge učinkovito definirajo osrednje mestne prostore oz. prostore aktivnosti. Razširitev mostu je po mnenju komisije nepotrebna (še posebej, če elaborat predvideva ukinitev motornega prometa).
Odnos do arheoloških elementov na območju Pungerta ni jasno opredeljen. Vhod v kostnico je nakazan.
Zelene površine so obdelane površno, preoblikovanje območja Pungerta v niz teras ni primerno.
Popolna zapora motornega prometa v mestnem jedru po mnenju komisije ni primerna.
Vprašljiv je izbor medenine kot osnovnega gradiva za elemente urbane opreme, ograje in svetilke. Takšna izvedba je glede na investicijske zmožnosti nerealna. Visoke prostostoječe svetilke na mestnih trgih so neustrezne, saj prostor preveč izrazito delijo, ter posegajo v značilne vedute.
Elaborat je predstavljen sistematično. Rešitve so opisane in ilustrirane. Tehnične prvine, detajli in uporaba materialov so ponekod slabše predstavljeni.
V celoti gledano gre za predlog, ki predlaga domiselno, jasno strukturirano in tehnično dovršeno izvedbo tlakovanja na osrednjih mestnih površinah, zato komisija predlaga elaborat za priznanje.

Plakati

Avtorji:

Janez Dolinar, u.d.i.k.a.
Irena Rozman Fattori, u.d.i.k.a.
Andreja Albreht, u.d.i.k.a.
Živa Girandon, u.d.i.k.a.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev členi območje na tri zaključene celote, ki izhajajo iz naravnih mejnikov – učno pot, krožno rekreacijsko in igralno pot ter stezo do spodnje elektrarne. Rešitev izhaja iz predpostavke ohranjanja obstoječega sistema poti in povezav, ki se ga s poenotenimi oblikovalskimi in programskimi posegi izboljša in prilagodi različnim skupinam obiskovalcev. Rešitev ne gradi na velikopoteznosti, temveč, upoštevajoč naravno vrednoto, na poudarkih in drobnih motivih vzdolž vseh poti.
Povezava naravnega in mestnega ambienta je dobro izražena, ustrezne so obnove obstoječih dostopov. Predviden je nov dostop v kanjon iz Čebelice ter vstop iz Savske ceste na gozdno stezo. Obstoječe poti so na novo opremljene. Predvidena je nova učna pot do starega mlina. Predvidena je postavitev novega lesenega mostovža iz smeri novega vhoda v kanjon iz Čebelice, delno pokritega, katere izvedljivost in predvsem vplive pa bi bilo treba še podrobneje preveriti.
Območje obdelave je sistematično in dobro organizirano, osredotočene na značajsko različne ureditve – učno pot, krožno rekreacijsko in igralno pot ter ureditev vstopa pri Kokrškem mostom. Ureditve so dobro prilagojene tudi mlajšim uporabnikom – območja igral so za različne starostne skupine otrok. Rešitve za invalide so opredeljene (npr. parkirišče za avtomobile pred Hujanskim mostom, kar omogoča lažji dostop funkcionalno oviranih).
Rešitve omogočajo dobro ohranjanje naravne vrednote. Vprašljiv je le predlagani polkrožni zaliv za posedanje in opazovanje ptic. Gre sicer za zanimivo idejo, ki pa ni nujno funkcionalna, izvedljivost pa je vprašljiva tudi upoštevajoč dinamiko reke. Dosaditev vegetacije v osrednjem delu je smiselno, vprašljivo pa je predlagano redčenje grmovne vegetacije, ki bi lahko bilo smiselno le mestoma zaradi ustreznejših in osredotočenih dostopov do vode.
Rešitev s smiselno umeščeno učno potjo in razporeditvijo počivališč omogoča dobro predstavitev naravne vrednote. Dobro je umeščena pot do mlina z zaključnim mostovžem (katerega dolžino bi sicer kazalo nekoliko skrajšati) in razgledno ploščadjo. Smiselna je informacijska točka na vstopu pri Kokrškem mostu. Povzet je uveljavljen koncept označitve naravnih vrednot. Predvidene so tudi rešitve za slabovidne. Urbana oprema, kombinacija lesa in kamnitih blokov, je izrazito prilagojena značilnostim naravne vrednote, bolj mestni značaj opreme je predviden le v območju vhodov v rove, kar pa je, upoštevajoč prehod v mestni prostor, ocenjeno kot smiselno.
Poplavna varnost rešitve je le deloma ustrezna, območja z igrali so predvidena na poplavni ravnici pod Kokrškim bregom, te ureditve so le delno poplavno odporne. Hidromorfološke kakovosti kanjona in značilnosti dinamike reke so upoštevane delno – ideja oblikovanja zaliva za opazovanje ptic, sedenje in opazovanje vode je sicer zanimiva, vprašljiva pa je izvedljivost oz. trajnost rešitve upoštevajoč poplavni značaj reke.
Rešitev odlikuje dober koncept ohranjanja naravne vrednote. Rešitev izmed vseh najbolje uporabi in upošteva obstoječe ureditve in jih smiselno nadgradi. Poti večinoma predvidi po obstoječih poteh s čimer minimalizira spreminjanje reliefa. Ponudi značilnostim kanjona dobro prilagojeno opremo poti (klopi, ograje) s primernimi materiali (les, kamniti bloki). Predlagane so pobočjem kanjona prilagojene, oblikovno zadržane rešitve dostop do rovov ter počivališč. Kot nekoliko manj primerne so ocenjene rešitve osrednje poplavne ravnice. Umestitev otroških igrišč v tem delu ne upošteva poplave varnosti, kot manj primeren je ocenjen tudi poseg v celovitost odprte travnate površine. Ocenjevalna komisija zato predlaga, da se v tem delu ureditve ne izvedejo v skladu s tem elaboratom. Za dovršen in subtilno oblikovan, naravni vrednoti najbolj prilagojen sistem dostopov v kanjon, poti s počivališči ter dostopov v rove pa ocenjevalna komisija elaboratu podeljuje enakovredno znižano prvo nagrado in priporoča izvedbo predlaganih ureditev.

Plakati

Avtorji:

Dušan Stupar, u.d.i.k.a.
Tomaž Stupar, u.d.i.k.a.
Blaž Budja, u.d.i.a.
Rok Jereb, u.d.i.a.
Nina Majoranc, štud. arh.
Andraž Seifert, u.d.i.a.
Matevž Čelik, u.d.i.a.
Andrej Blatnik, štud. arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat odlikuje temeljita krajinska analiza s tipološko klasifikacijo. Podana je zanimiva analitična členitev območja obdelave v vzdolžni smeri (turistična cona, rekreacijska cona, naravna cona) in prečni smeri (poplavno dno, srednji del, zgornji rob). Za posamezno krajinsko enote je predlagana značilnosti te enote prilagojena prostorska rešitev.
Povezava naravnega in mestnega ambienta je zelo izražena. Dostopi do kanjona so obstoječi, nov je dostop na Jurčičevo ulico in Čebelico. Obstoječe poti so na novo opremljene. Prenovljena je pot po mestnem obzidju do razgledišča na Pungertu, dostop je predviden tudi na jugozahodni del mesta pod Pungartom. Predvidena je pot do dostopa do vode na območju starega mlina ter dalje gorvodno. V območje pod Kokrškim mostom umešča krožno povezovalno pot, tudi na levem bregu, za pot predvidi nov dostop pod Čebelico in novo brv. Upošteva varnost, zato vzdolž slednje poti predvidi utrditve brežin Predvidena je tudi nova brv dolvodno od Kokrškega mostu.
Območje je dobro organizirano, program je dovolj pester, subtilno umeščen in skoncentriran na posamezne lokacije. Kot ustrezna je ocenjena ureditev roba poplavne ravnice z umestitvijo parkirišča, vkopanega objekta in zelenih tribun na način, da se ohrani celovitost odprte travnate površine. Smiselna je ideja igrišča za pse. Ureditev čolnarne pod jezom je vprašljiva. Ureditve so prilagojene tudi mlajšim uporabnikom (otroško igrišče, robinzonsko igrišče). Prilagoditve za starejše in invalide niso posebej opredeljene, kot smiselno pa je ocenjeno za ta namen uporabno parkirišče ob Hujanskem mostu.
Ohranjanje naravne vrednote je sicer izraženo, posamezne ureditve pa so manj primerne. Problematična je nova pot po pilotih po desnem bregu reke proti HE Primskovo brez definiranega zaključka. Veliko poti je lesenih na pilotih, konzolno vpetih ali vkopanih v pobočje, kar pomeni drago vzdrževanje v vlažnem kanjonu, ter spolzke pohodne površine. V tovrstnih habitatih takšne rešitve glede na stroške ne pomenijo bistvenega pozitivnega vpliva na naravo. Območje pod Kokrškim mostom je obravnavano kot turistična cono, kar lahko na novo odpira miren prostor.
Rešitev ponuja klasičen pristop k predstavitvi naravne vrednote (informacijske table), pri čemer ta predstavitev ni natančneje razdelana. Predlagana je odstranljiva urbana oprema, dokaj primerna z leseno izvedbo, a preveč mestna.

Poplavna varnost rešitve je ustrezna, dosledno je upoštevana kota visokih vod. Ureditve so poplavno odporne. Hidromorfološke kakovosti kanjona in značilnosti dinamike reke so upoštevane delno, pod Kokrškim bregom je predvideno manjše, še sprejemljivo preoblikovanje hidromorfologije rečnega koridorja Kokre.
Rešitev ob dobrih analitičnih predpostavkah in konceptualnih izhodiščih prinaša dvig kakovosti uporabe območja, izpostaviti je treba pester in dobro razmeščen program. Rešitev ponuja najbolj prepričljivo ureditev poplavne ravnice. Umestitev večnamenskega objekta, ki lahko služi tudi kot informacijska točka in servis predvidenim rekreacijskim programom je ocenjena kot ustrezna v smislu povečane uporabnosti tega dela kanjona. Ocenjeno je, da z vkopom objekta oz. izkoriščanjem višinske razlike ta ne bo predstavljal moteče prvine v naravnem okolju, temveč prej subtilen prostorski poudarek. Manj primerna je umestitev poti v naravno ohranjenih in manj varnih delih kanjona ter velik obseg njihovega poteka na konzolah in pilotih. Za ureditev območja poplavne ravnice z umestitvijo programov, ki povečujejo rekreativno uporabnost kanjona ob sočasnem ohranjanju celovitosti odprte travnate površine, ocenjevalna komisija elaboratu podeljuje enakovredno znižano prvo nagrado in priporoča izvedbo v tem delu predlaganih ureditev.

Plakati

Avtorji:

Gregor Kosem, u.d.i.k.a.
Katja Senekovič, u.d.i.k.a.
Urša Kisovec, u.d.i.k.a.
Taja Sever, abs.kraj.arh.
Simon Bajt, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Podana je analitična členitev območja obdelave na cono A (neposredna bližina mestnega središča), cona B (krajinsko kvalitetni ambienti) in cono C (naravni ambienti), iz katere izhaja osnova rešitve – osrednja programska pentlja s zgoščenimi programi ter naravoslovna učna pot. Smiselno je opredeljen del kanjona, v katerega rešitev ne posega zaradi težko dostopnih ali nevarnih mest. Zasnova se prilagaja obstoječim strukturam, katere poudari ali izkoristi za umestitev novih vsebin in s tem pripomore k večji funkcionalni, doživljajski in prostorskih pestrosti območja.
Povezava naravnega in mestnega ambienta je zelo dobro izražena, dobra je povezava območja obdelave z zelenim sistemom Kranja ter opredelitev programsko intenzivnejših vstopnih ureditev. Dostopi do kanjona so obstoječi, nov je dostop s Savske ceste z vstopno ploščadjo in objektom. Obstoječe poti so na novo opremljene. Predlagano je dvigalo za dostop invalidov do rovov. Predvidena je pot do lesenih podestov nad vodo v območju starega mlina. Nove brvi niso predvidene, predvideni pa so podesti nad vodo v območju starega mlina, v območju Kokrškega brega in območju Kokrškega mostu.
Rešitev je programsko med najbolj intenzivnimi. Rešitev odlikuje in od ostalih rešitev razlikuje prepoznava in aktivno reševanje degradiranih urbanih območij na stiku mesta in kanjona, ki so preoblikovana v programska jedra, ki lahko pripomorejo k ustrezni oživitvi mestnega središča. Organiziranost območja je zelo izražena z dostopi v kanjon in vstopnimi objekti – glavno ploščadjo, travnikom, spodnjo vstopno ploščadjo in Kokrško ploščadjo. Koncept “travnika” je načeloma dober, toda preveč intenzivno urejen kot športni park. Ureditve so sicer dobro prilagojene tudi mlajšim uporabnikom (otroško igrišče za mlajše in otroško igrišče za starejše otroke). Smiselno so opredeljene prilagoditve za invalide (dvigalo na Kokrškem mostu).
Ohranjanje naravne vrednote je sicer izraženo, toda v posameznih delih ne najbolj spretno rešeno. Problematične so predvsem nove poti na levem bregu proti HE Primskovo in nov dostop s parkirišča Čebelica. Vprašljiva je intenzivnost urbane rabe kanjona – umeščanje koncertov in gledaliških prireditev ter intenzivne športno-rekreativne dejavnosti, in s tem povezano spreminjanje naravnega reliefa. Ob izvedbi glavne ploščadi na parkirišču Čebelica bi bilo treba odstraniti kvalitetno drevesno vegetacijo (naravovarstveno pomemben gozd belega gabra). Ustrezna je prepoznava rastlin in rastlinskih združb, smiselne so tudi nove zasaditve – drevoredne ureditve, vnosi posameznega drevja in grmovnic vzdolž učne poti.
Rešitev predvideva sorazmerno dobro izhodišče predstavitve naravne vrednote (info točke, naravoslovna učna pot), vendar bi lahko bila interpretacija ustrezneje razdelana. Poleg atraktivnih pogledov na predlagane rešitve so poudarjene vedute širšega območja obdelave. Oblikovanje urbane opreme je zelo celovito, toda vsaj v območju Kanjona preveč urbano, premalo prilagojeno naravnim značilnostim prostora.
Poplavna varnost rešitve je le deloma ustrezna, problematične so rešitve na lokaciji za prireditve ter v leseni podesti nad reko v območju starega mlina, Kokrškega brega in Kokrškega mostu. Ureditve so poplavno odporne, razen v primeru lesenih podestov nad reko v območju starega mlina, Kokrškega brega in Kokrškega mostu. Hidromorfološke kakovosti kanjona in značilnosti dinamike reke so upoštevane.
Rešitev prinaša vrsto zanimivih in kakovostnih ureditev. Izpostaviti je treba navezave na zeleni sistem mesta, dobro povezanost mesta in kanjona ter koncept programsko pestrih ploščadi, ki dvigajo atraktivnost uporabe prostora, sočasno pa pomenijo sanacijo degradiranih urbanih območij. Rešitev ponuja sicer specifično, a celovito oblikovano urbano opremo. Rešitev je manj primerna z vidika ohranjanja narave, saj je med najbolj intenzivnimi ureditvami, odpira precej novih poti v varnostno problematičnih območjih, le delno upošteva dinamiko reke ter dokaj intenzivno spreminja relief. Ne glede na to, zaradi celovitost rešitve in aktivnega reševanja degradiranih urbanih območij na stiku mesta in kanjona, ocenjevalna komisija elaboratu podeljuje tretjo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Tomaž Maechtig, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev predstavlja posebnost tega natečaja. Izhaja iz predstave, da je “urejanje rečnega kanjona romantična naloga in redka priložnost, kjer ustvarjalnost lahko dobi krila in se svobodno umetniško izrazi”. Rešitev izhaja iz poglobljene analitične členitve območja obdelave, posamezna območja so poimenovana glede na ključne značilnosti (mlinčki, zadnja polica, skriti kot, veliki prod…).
Povezava naravnega in mestnega ambienta je dobro opredeljena, predvidena je ureditev dostopov in razgledne točke na Pungertu. Dostopi do kanjona so obstoječi, predviden pa je tudi nov dostop v kanjon z dvigalom in na novo urejeno potjo pred Kokrškim mostom. Poleg obstoječih, na novo opremljenih poti, je predvidenih nekaj novih poti, ki pomenijo odpiranje neobremenjenih delov kanjona, manj primerno je predvsem prečkanje Kokre pri mlinu v Pečeh in nova steza do Hujanskega mosta po levem bregu. Nove brvi niso predvidene, predvidenih pa je pet prehodov reke s stopalnimi kamni oz. balvani.
Območje je dobro prostorsko organizirano. Izoblikovane so vroče točke (Šumeča reka, Čarobni gozdiček, Viseči vrtovi, Pungert) s tematskimi prostori. Ureditve so s smiselno programsko zasnovo prilagojene tudi mlajšim uporabnikom in invalidom (panoramsko dvigalo).
Rešitev je z vidika ohranjanje naravne vrednote sorazmerno problematična, saj gre za dokaj obremenjujoč koncept s številnimi ureditvami. Neprimerne so predvsem rešitve na območju “visečnih vrtov” in Pungarta (konzolne terase, rožni svod), ki pomenijo velik poseg v morfologijo kanjona in so zaradi krušljivosti zelo težko izvedljive.
Zanimivo je razširjeno dojemanje kompleksnosti narave (svetloba, zvok, temperatura, tekstura, vonj), kar pa v izvedbi ni dovolj razdelano. Vprašljiv je tudi obsežen sistem tabel. V delu pod Kokrškim mostom so manj primerne zelo urbane rešitve tlakov. Posamezni deli urbane opreme so svojevrstni (npr. tičji stanovi, hišice na nožicah), vprašljiva pa je njihova funkcionalnost. Dobra je nadzorovana rešitev osvetljevanja, npr. osvetljenost vhoda pri Poštnem mostu do brvi in vhodov v rove.
Poplavna varnost rešitve je ustrezna, konsistentna, upoštevana je kota visoke vode. Ureditve so le delno poplavno odporne. Tudi hidromorfološke kakovosti kanjona in značilnosti dinamike reke so upoštevane le delno. Rešitev ne upošteva dinamike pretokov pri prehodu Kokre pri prečenju reke s stopalnimi kamni.
Rešitev prinaša dvig kakovosti uporabe območja in ponuja zanimiv alternativni koncept in rešitve. Posebnost rešitve so analitični del zasnovan na kognitivni metodi, pridih romanticizma in uporaba t.i. vročih točk. Ne glede na alternativni pristop so ponujene dokaj racionalne rešitve. Ja pa del teh rešitev težko uresničljiv in neskladen z geomorfološkimi in hidrološkimi značilnostmi kanjona in iz njih izhajajočimi izhodišči ohranjanja naravne vrednote. Zaradi svojevrstnega pristopa in drugačnosti rešitev ocenjevalna komisija elaboratu podeljuje priznanje.

Plakati

Avtorji:

Urška Kranjc, u.d.i.k.a.
Gaja Trbižan, u.d.i.k.a.
Matija Jemec
Karla Jankovič, u.d.i.k.a.
Tina Cotič, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev na osnovi analize različnih plasti prostora smiselno členi območje obdelave na osrednje območje stika z urbanim, kjer je intervencij največ, območje do mlina v Pečeh na severu in območje vhodov v rove na jugu ter skrajna območja kanjona, kjer intervencije niso predvidene.
Rešitev je glede novih poti zadržana, kar je ugodno z vidika ohranjanja geomorfologije. Dostopi do kanjona so obstoječi, povezava naravnega in mestnega ambienta je le delno izražena. Obstoječe poti so na novo opremljene. Predvidena je nova pot do območja starega mlina. Nove brvi niso predvidene.
Rešitev je med programsko manj zahtevnimi. Organiziranost območja in coniranje programov je zelo dobro. Rešitev označujejo številna, toda dobro umeščena počivališča. Posebnost elaborata je vodni motiv – pršilec vode ob sončnem vremenu, ki tvori mavrico na območju starega mlina. Ob zanimivi ideji pa je vprašljiva lokacija z vidika nevarnosti pod konglomeratnimi stenami. Posebne prilagoditve za mlajše in starejše uporabnike ter invalide niso opredeljene.
Ohranjanje naravne vrednote je zelo izraženo, rešitev z dobrim konceptom coniranja programov manj vpliva na živalstvo in rastlinstvo. Predvidene nove zasaditve so smiselne. Počivališča na drevesu so manj primerna zaradi nevarnosti in škodljivih vplivov na vegetacijo.

Ob dobro conaciji je interpretacija narave vrednote srednje dobro razdelana. Opozarjanje na zanimivosti in poglede s prikazi v talnih betonskih ploščah v okviru poti so sicer zanimive, vprašljivo pa je vzdrževanje teh plošč (nanosi materiala, se umažejo). Oprema je minimalizirana na najnujnejše, z uporabo primernih materialov, prilagojenih vsebini počivališča.
Upoštevanje kote visoke vode sicer ni povsem razvidno, a ker je posegov malo, je problem manj pereč. Poplavna varnost rešitve je ocenjena kot ustrezna. Ureditve so poplavno odporne. Hidromorfološke kakovosti kanjona in značilnosti dinamike reke so upoštevane.
Rešitev ob minimaliziranih posegih prinaša dvig kakovosti uporabe območja. Izhodišča rešitve so dobra, prav tako koncept, žal pa ob tem rešitev ne ponuja nobenih presežkov. Zaradi dobre organiziranost območja in subtilnega coniranja programov, ki se odraža v izrazitem ohranjanju naravne vrednote ocenjevalna komisija elaboratu podeljuje priznanje.

Plakati

Avtorji:

prof.dr. Ana Kučan, u.d.i.k.a.
Luka Javornik, u.d.i.k.a.
Andrej Bašelj, štud.kraj.arh.
Zaš Brezar, štud.kraj.arh.
Žiga Malek, štud.kraj.arh.
Sara Peternel, abs.kraj.arh.
Martina Tepina, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat izhaja iz temeljite analize prostora. Podana je dobra členitev območja obdelave (mirna reka, divja reka, obrečno počivališče, urbana reka).
Elaborat odlikuje funkcionalno dovršen sistem povezav in dostopov. Povezava naravnega in mestnega ambienta je zelo izražena. Dostopi do kanjona so obstoječi, nov je dostop iz Savske ceste in parka ob stari elektrarni. Obstoječe poti so na novo opremljene. Predvidena je nova pot do Prešernovega gaja, steza do prodnate plaže in dalje do previsne stene do predora, pokritega razgledišča in do elektrarne. Predvidena je razširitev mostu Huje, nova brv pod Kokrškim mostom, viseči most dolvodno od Kokrškega mostu ter nova brv nad zajezitvijo. Nova pot pod Kokrškim mostom do Savske ceste po levem bregu zahteva zaščito pred padajočim kamenjem z mrežo na stenah in je manj primerna. Lokacija nove brvi med Čebelico in je vprašljiva zaradi bližine Poštenega mostu, bolj bi bila smiselna brv z navezavo na Pungert.
Rešitev je programsko dokaj zahtevna, Organiziranost območja je dobra. Ureditve so ustrezno prilagojene tudi mlajšim uporabnikom in invalidom (dvigalo ob Kokrškem mostu). Rešitev odstopa pri umestitvi stanovanjsko poslovnih objektov z urejenim parkom. Manj primerna je ureditev Pungerta kot odprtega prireditvenega prostor za glasbene dogodke neposredno ob naravnem okolju. Odstranjevanje objektov pod Pungertom je smiselna, daje prostor kanjonu in vsebino temu prostoru.
Rešitev z dobro conacijo loči naravni in parkovni del kanjona, a v spodnjem delu tega v izvedbi ne upošteva. Rešitve v dnu doline omogočajo ohranjanje naravne vrednote, kot naravovarstveno nesprejemljiva pa ocenjena izvedba balkonskih konstrukcij oz. masivnih rešitev dozidave zidu na desnem bregu pod Kokrškim mostom. Ideja o poti ob mestu, mestnega balkona nad kanjonom je sicer dobra, a je vprašljiva njegova izvedljivost.
Kaskada balkonov ob starem delu mesta sega nad kanjon, spreminja U oblika kanjona. Balkon Čebelica s ploščadjo sicer poda rešitev sanacije degradiranega urbanega območja, toda sega čez rob kanjona. Za zagotavljanje razgleda bi bilo treba odstraniti dobršen del vegetacije, kar pa je s stališča varstva narave in zagotavljanja stabilnosti brežin nesprejemljivo. Predlagana dosaditev drevesne vegetacije ob Hujanskem mostu je smiselna.
Ne glede na dober koncept in dobro izbrane cilje rešitev ne predvideva posebnih predstavitev naravne vrednote, ampak se bolj posveča urejanju kot interpretaciji. Urbana oprema ni dodelana. Dobra stran rešitve je, da poleg atraktivnih pogledov na predlagane rešitve poudarja vedute širšega območja obdelave.
Upoštevanje kote visoke vode sicer ni povsem razvidno, vendar je ocenjeno, da je poplavna varnost rešitve ustrezna, z izjemo brvi nad jezom, ki ne upošteva visokih voda. Ureditve so poplavno odporne, Hidromorfološke kakovosti kanjona in značilnosti dinamike reke so upoštevane.
Posebnost rešitve je zelo poglobljena analiza prostora – naravnih in antropogenih danosti. Iz analize izhaja zelo dober izhodiščni koncept (divjina v mestu, meščanom približati naravo) in nekaj dobrih prostorskih rešitev (npr. ureditev iztočnega dela pod Pungertom). Rešitve nad Hujanskim mostom, oprema, rešitve poti in tlakov niso povsem razdelane. Od ostalih rešitev odstopajo ureditve stanovanjsko poslovnih objektov z urejenim parkom, balkon Kranj, balkon Čebelica, viseči most in nova brv nad zajezitvijo. Manj primerne so rešitve nove poti pod Kokrškim mostom do Savske ceste po levem bregu. masivne dozidave zidu na desnem bregu pod Kokrškim mostom, ki izrazito spreminjajo podobo naravnega kanjona in so vprašljive s stališča varnosti in izvedljivosti. Zaradi celovitosti rešitve, dobrih izhodišč, dobre razdelava povezav in navezav ter posameznih rešitev ocenjevalna komisija elaboratu podeljuje priznanje.