Ureditev Mariborskega otoka in levega pritoka reke Drave

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturno-krajinski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za ureditev Mariborskega otoka

Naročnik: Mestna občina Maribor
Rok oddaje: 11.11.2008 23:59:59
Zaključno poročilo komisije: 15.12.2008 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik
mag. Tomaž KANCLER, univ.dipl.inž.arh., član imenovan s strani ZAPS

Namestnica predsednika
Maruša ZOREC, univ.dipl.inž.arh., članica, imenovana s strani Mestne občine Maribor

Člani
dr. Vesna GODINA, članica, imenovana s strani Mestne občine Maribor
dr. Tanja SIMONIČ, univ.dipl.biol., članica, imenovana s strani Mestne občine Maribor
Stojan SKALICKY, univ.dipl.inž.arh., član, imenovan s strani Mestne občine Maribor
Saša PIANO, univ.dipl.inž.kraj.arh., članica, imenovana s strani ZAPS
mag. Nikolaj STARE, univ.dipl.agr., član, imenovan s strani ZAPS

Namestniki članov
Simon TEKAVEC, univ. dipl. inž.arh. , namestnik članov, imenovanih s strani Mestne občine Maribor
Vojko PAVČIČ, univ.dipl.inž.arh., namestnik članov, imenovanih s strani ZAPS

Poročevalec
Matevž ČELIK, univ.dipl.inž.arh., poročevalec za arhitekturo, imenovan s strani ZAPS
Aleš KOPRIVŠEK, univ.dipl.inž.kraj.arh., poročevalec za krajinsko arhitekturo, imenovan s strani Mestne občine Maribor

Izvedenka za varovanje
Eva PEZDIČEK, univ.dipl.um.zg., ZVKDS, OE Maribor kulturne dediščine

Izvedenec za varovanje
Samo JENČIČ, univ.dipl.inž.gozd., Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor

Plakati

Avtorji:

PLAN B d.o.o., Gregorčičeva 21 b, 2000 Maribor

Avtorji arhitekture:
Gašper Medvešek, univ.dipl.inž.arh.
Petra Hudobivnik, univ.dipl.inž.arh.
Uroš Razpet, univ.dipl.inž.arh., MBA
Lana Topolovec, štud.arh.

Sodelujoči:

Avtorji krajinske arhitekture in varovanja okolja:
Mateja Kregar, univ.dipl.inž.arh.
Stupar Dušan, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Stupar Tomaž, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Strojne instalacije:
Klimada d.o.o.

Elektro instalacije:
TE Biro d.o.o.

Zasnova požarne varnosti:
Samo Dvoršak

Insert iz poročila komisije:

KONCEPTUALNI VIDIK CELOTE
Elaborat izpelje zamisel o ohranitvi podobe otoka na eni strani ter nadgraditvijo obstoječega objekta na drugi stran zelo dosledno in kvalitetno. Rešitev vzpostavi zanimivo ravnovesje med poseganjem in zadržanostjo.

Izvirno zasnovano krožno formo vgradi v obstoječi ortogonalni sistem (bazeni, objekt) v osrednjem delu otoka, s čimer se dobro vključi v izraz in merilo krajine tega prostora.
Krožno formo prevede na severu v paviljonsko dograditev objekta, v južnem delu vzpostavi sistem lesenih ploščadi in zelenih površin, s tem pa tesno poveže objekt z neposrednim okoljem. Objekt je tako z okoliško krajino povezan oblikovno kot tudi funkcionalno. S prepoznavnim krogom vzpostavlja novo prostorsko identiteto osrednjega dela otoka (“urbana jasa”) obenem pa gradi na znani podobi in pretekli identiteti.
Na inovativen način uspe vgraditi obstoječe grajene in naravne kakovosti v nove strukture.
V motivu lesenih ploščadi resonira stare podobe lesenih gruč – splavov in obenem aludira na nekoč uporabljene lesene ležalnike.
Varovani del otoka na vzhodu in zahodu ohranja skoraj nedotaknjen in ga samo mestoma programsko obogati. Kakovost rešitve je v subtilni in celoviti transformaciji osrednjega kopališkega kompleksa in nadgradnji v nov prostorski sistem, ki je doživljajsko pester in ki obenem zadosti programskim zahtevam. Dodatna kakovost zamisli je tudi možnost fleksibilnega prilagajanja zasnove pri dejanski realizaciji koncepta, ne da bi se kvaliteta celovite zasnove izgubila. Pri tem gre le za morebiten razmislek o materialu/-lih ploščadi, oziroma zaradi ohranjanja obstoječe
kakovostne vegetacije drugačni členitvi cezur v ploščadih.

ZASNOVA KRAJINSKE ARHITEKTURE
Rešitev obravnava večji del otoka kot prostor, ki ima zaradi naravnih kakovosti lastno vrednost. To pokaže v sami zasnovi, v kateri le s točkovnimi intervencijami ustvarja nove kakovosti v prostoru.
Okroglo ploščad zrahlja s pravokotnimi formalnimi vključki, v katere prenese v manjšem merilu drevninske sklope iz varovanega dela otoka. S predvideno ploščadjo nadomešča izgubljeno jaso in poustvarja nekdanje lesene ležalnike, ki so se nizali okrog bazenske ploščadi iz preteklosti. Obdelava z lesom pa zagotavlja prijetnost tako v poletnem kot v
zimskem času (posedanje, sončenje, prireditve). Zasnova krožne ploščadi sicer s svojim robom poseže v obstoječi gozdni rob, obenem pa zaradi členitve posameznih površin omogoči prepletanje z zelenimi prvinami. Obstoječa jasa je sicer predrugačena, z novo podobo pa vseeno izkazuje spomin na svojo staro identiteto. Z nivojskimi členitvami in vegetacijskimi zajedami znotraj ploščadi ustvarja igrivo, a uravnoteženo razgibanost. Krožna zasnova in vertikalna artikulacija ploščadi omogočajo tudi selektiven dostop nanjo z jase in s tem tudi možnost celoletne uporabe otoka za obiskovalce otoka, ki niso kopalci.
Uporaba krožnih oblik in obdelavi info točke, počivališč, razgledišč in vodnih ploščadih kot ponavljanja forme osrednje ploščadi je sicer manj posrečeno in formalno nepotrebno, kljub temu pa te točkovne ureditve ne zmotijo prepričljivega vtisa celotne rešitve.

Nedefiniranost glavnega dostopa na severni strani objekta ohranja in celo poudarja krožno zasnovo objekta in odprti značaj jase kot prostora sredi gozda. Prispeva tudi h kakovostnim pogledom iz pokritega bazena skozi obrežno vegetacijo na Dravo.
Vzhodno od objekta so predvidena tri igrišča za odbojko na mivki.
Parkirišče na levem bregu je urejeno sonaravno oziroma je ozelenjeno z večjimi skupinami vegetacijskih prvin. Pot iz mesta oz. Lenta zaključuje s parkom vzhodno od potoka. Avtomobilski promet moti varen dostop pešcev na otok.
Rešitev ohranja zavarovani vzhodni in zahodni del otoka oz. zagotavlja interes varstva, vključno s sukcesijo na jugozahodni strani.

Priporočila za nadaljevanje z vidika krajinske arhitekture:
• smiseln je razmislek o izboru primernejših rastlin za predlagano prostorastočo zeleno potezo iz šipka in robidovja / živici, ki zaroblja leseno ploščad;
• razmestitev zelenih površin znotraj sistema ploščadi naj bo usklajena z dejansko
razporeditvijo pomembnejše, večje, vegetacije.

ARHITEKTURNA ZASNOVA
Elaborat izstopa med vsemi rešitvami s posebnim konceptom, ki projicira na prostor obstoječe gozdne jase nov element kroga. Krožna ploščad je nekakšna abstrakcija jase, ki prosto plava v strukturi gozda in poveže obstoječi kopališki objekt in bazensko ploščad z novim programom, ki ga umešča ob severno fasado obstoječe kopališke stavbe.
Ploščad je zasnovana kot lesena krožna ploskev z velikimi izrezi v ortogonalni geometriji, v katere so umeščeni bazeni in ostali programi ter zelena površine. Prav ta preplet krožne forme z geometrično strukturo izrezov in obenem način umeščanja zasaditve v območje ploščadi (na zelene otoke) je pri tej rešitvi posebnost, ki jo je komisija prepoznala kot novo kvaliteto. S predlagano rešitvijo se prostor ploščadi na poseben način preplete z naravo, ki obenem ponuja tudi drugačno izrabo površin ploščadi (senca). Južna fasada obstoječega objekta je prenovljena v pritličju tako, da se odpira in povezuje s prostorom ploščadi in
obenem ohranja objekt v dokaj izvirni podobi.
Krožna ploščad se na severni strani dvigne na nivo strehe in pod seboj ujame vse nove vsebine. Paviljonska zasteklitev programov pod njo se prepleta s praznimi prostori in nekaterimi popolnoma odprtimi prostori med njimi. Struktura polnega in praznega nadkritega in odkritega ustvarja prostorski preplet, ki vabi obiskovalca k vstopu v objekt in
obenem oblikuje potrebne prostore in odprte površine novih programov – zimskega bazena in restavracije.
Posebna kvaliteta omenjene intervencije je njena horizontalna zasnova, ki na ta način sledi že sami zasnovi dolgega linearnega obstoječega objekta. Nova ploščad se z mehkim prehodom meje med grajenim in zelenim na horizontalen način preplete z naravo. Nova intervencija na severu pa, s svojo nizko višino, dopušča percepcijo obstoječega objekta
tudi s severne strani in obenem oblikuje do obiskovalca nizko in humano merilo vhoda,
notranjih in polzunanjih prostorov. Vsi programi v objektu so razmeščeni v skladu s projektno nalogo in pričakovanji naročnika in prispevajo tako k prezentaciji obstoječega kot tudi in predvsem k formiranju novega,
obiskovalcu prijetnega in uporabnega prostora.
Kot pomanjkljivost te rešitve pa je mogoče izpostaviti odsotnost arhitekturne intervence na južni strani kopališkega objekta in sicer v območju nekdanje tribune in današnje neugledne betonske terase.

Priporočila za nadaljevanje z vidika arhitekture
• Krožno ploščad ni nujno materializirati v predlaganem materialu v takšnem obsegu iz funkcionalnih in naravovarstvenih razlogov. Žirija vidi del lesenega tlaka kot reminiscenco na specifične ležalne ploščadi.
• Lesena ploščad, ki je po višini razgibana, naj bo v odnosu do grajenih in naravnih struktur bolje definirana. Prehod od objekta do »izrezov« naj se pokaže tudi v izbiri materialov in mehkobi, topografiji, terena.

ZAKLJUČNA OCENA
Žirijo je prepričala celovitost zasnove, ki je dosledno izpeljana tako v krajinsko arhitekturni rešitvi kopališke ploščadi in zasnove otoka kot tudi v arhitekturni rešitvi objekta in predlaga elaborat za prvo (1) nagrado.

Plakati

Avtorji:

Rok Žnidaršič, univ.dipl.inž.arh.
Evgen de Gleria, štud.arh.
Domen Barovič, štud.arh.
Žiga Kreševič, štud.arh.
Dejan Fortuna, štud.arh.
Iztok Kavčič, univ.dipl.inž.kraj.arh.
prof. Jurij Kobe, univ.dipl.inž.arh. – konzultant

Insert iz poročila komisije:

KONCEPTUALNI VIDIK CELOTE
Rešitev se enakovredno ukvarja z urejanjem celote, pri čemer ločuje intenzivnost posegov na štiri sklope: vodovarstveno območje na vzhodni strani, osrednji programski del s kopališčem, naravovarstveno območje ter območje ohranjanja obstoječih in ustvarjanje novih habitatov za ptice na zahodni strani.

Ohranja obstoječi kopališki objekt in ga dopolni s prizidkom na južni strani, s čimer objekt odpre in ga vizualno naveže na bazenski kompleks, medtem ko ohranja severno fasado zaprto.

Ohranja tudi zasnovo bazenskega kompleksa z novimi ureditvami pa prevzema ortogonalni red obstoječe zasnove.

ZASNOVA KRAJINSKE ARHITEKTURE
Krajinske rešitve so zasnovane enostavno, urejanje sledi obstoječi situaciji, ki jo povzame in dopolni.

V svojem avtorskem razmišljanju tudi presega zgolj razumevanje naravnega prostora, čeprav poskuša mestoma neprimerno vplivati na procese naravne sukcesije na eni strani (ustvarjanje novih habitatov za ptice) ter pospešeno sedimentacijo, ki je vprašljiva iz povsem izvedbenega vidika, na drugi strani.

Ohranja ortogonalni sistem kopališke ploščadi in travnato jaso v osrednjem delu otoka.
Osrednjo pot na otoku zamakne proti vzhodu, ob njej naniza programe, ki so dovolj pregledni in delujejo nenasičeno. Predvidi pa tudi uporabo kopališke ploščadi za razne prireditve tudi v zimskem času.

Na preostalem delu otoka preudarno in smiselno zasnuje več kakovostnih ureditev.
Zagotavlja interese varstva (naravne in kulturne dediščine) in v prostor nevsiljivo vključi interes razvoja (prenovi objekt, vzpostavi tekaško pot, ptičje opazovalnice, goste zasaditve na zahodnem delu otokov). Ohranja vzhodni in zahodni del otoka, kjer (na zahodnem delu) umešča zanimive opazovalnice za mirno opazovanje živalskega sistema (predvsem
ptičev). Izpostavlja tudi ohranitev dveh znamenitih dreves vzhodno od obstoječega objekta.

Kopališki objekt dobro komunicira z okoljem, saj zagotavlja dovolj transparentnih zunanjih sten za doživljanje narave iz zaprtih prostorov.

Pot iz mesta oziroma Lenta zaključi s parkovno kompozicijo, ki jo naveže na sosednje parkirišče ter preko mosta na osrednjo programsko os. Parkirišče je primerno ozelenjeno in zagotavlja varen peš promet s parkirišč na otok.

Elaborat v prostor – ob hkratnem spoštljivem odnosu do naravne in kulturne dediščine – primerno vključi predvidene oziroma zaželene programe.

ARHITEKTURNA ZASNOVA
Zasnova gradi na več oseh. Prva je os dostopa z mostu, ki se nadaljuje preko otoka in teče vzporedno z glavno osjo na katero je postavljen pristan na Dravi in naprej obstoječi kopališki objekt s ploščadjo. Ta druga os ni tako močno artikulirana s potjo, je pa bolj prisotna v prostoru z osnim nizanjem vseh objektov na njej.

Osrednje izhodišče naloge je ohranjanje severne fasade obstoječega kopališkega objekta kot izjemne in vse do danes popolnoma avtentične podobe kopališča.

Rešitev želi prezentirati obstoječi objekt v skladu z njegovo prvotno podobo, vendar s sodobnimi intervencijami, ki so tej podobi tudi podrejene. Iz tega dejstva izhajajo tudi vsi nadaljnji posegi: odločitev za poglobitev objekta za eno etažo in nova intervencija na južni strani objekta. Tudi ta intervencija sledi podobi nekdanje strehe tribune pred južno fasado in je inventivno zasnovana. Predvidena je kot dvokapna streha, ki ji nosilni sistem omogoča, da se nosi iz sredine. Fasada je prosta podpor in se lahko v poletnem času v celoti zloži v dve steni. Na ta način nova intervencija pridobi transparenco, ki je sicer stekleni volumen pred obstoječo fasado ne zagotavlja. V tem novem steklenem volumnu so
predvideni programi zimskega kopališča, ki so v različnih nivojih kvalitetno navezani na obstoječo strukturo stavbe. Organizacija prostora je zelo dobra, preko severnega vhoda se prostor odpira na južno ploščad in preko vseh filtrov (garderob v kletni etaži) obiskovalca vodi do bazena. Vsi servisni prostori so v kleti, na nivoju prve etaže pa zaseda osrednji
prostor športno rekreativni program, ki se odpira na pokrit bazen in posredno tudi na bazensko ploščad.

Bazenska ploščad sledi geometrični zasnovi objekta, kjer se nekako prečno na glavno vstopno os, nizajo obstoječi objekt, stekleni volumen zimskega bazena in kvadrat bazenske ploščadi, ki jo od okolice zamejuje zeleni rob.

ZAKLJUČNA OCENA
Elaborat je prepričljiv v konceptu združevanja starega in novega, morda nekoliko manj le v navezavi letnega na zunanji prostor in oblikovanje bazenske ploščadi, zato ga komisija predlaga za 2. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Mojca Balant, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Jernej Bevk, univ.dipl.inž.arh.
Justin Bevk, univ.dipl.inž.arh.
Nika Cigoj, univ.dipl.inž.arh.
dr. Aleš Mlakar, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Sodelujoči:

Erik Brus, štud.arh.
Jan Milič, štud.arh.
Mladen Perič, abs.arh.

Izvedenec za instalacije:
Jernej Turenšek, univ.dipl.inž.str.

Insert iz poročila komisije:

KONCEPTUALNI VIDIK CELOTE
Rešitev zagovarja idejo, da pušča vsako obdobje svoje sledi v prostoru, zaradi česar poruši objekt, zgradi novega v podobnih gabaritih ter s številnimi krajinsko arhitekturnimi rešitvami izdatno poseže na celotno območje otoka. Programsko zasnuje tako bogato rešitev, da prostor pretirano preobloži s pestrimi, a oblikovno manj povezanimi, krajinskimi motivi.

ZASNOVA KRAJINSKE ARHITEKTURE
Urejanje celotnega območja sledi ideji nizanja številnih programskih rešitev, ki so same po sebi zanimive, vendar presežejo idejo zmerne rešitve. Bazenski kompleks ohranja v originalni kompoziciji, vanjo pa umešča tudi tobogan.

Krajinske ureditve sicer ne ustvarjajo lastnega in celovitega prepoznavnega sistema, kljub temu pa je prostor programsko dobro razčlenjen, zlasti z vidika vzpostavljanja hierarhije poti na otoku. Poti v osrednjem delu otoka ter na varovanih območjih, na vzhodnem in
zahodnem delu, otoka so dobro povezane. Elaborat ponuja bogate krajinske ureditve, ki jih niza vzdolž obstoječih poti na otoku in ob povezovalni osi od mosta do brega na južnem robu otoka. Kot možnost predlaga (sicer nezaželeno navezavo) z brvjo na desni breg Drave. Osrednjo pot ob tej osi sekvenčno členi programsko bogat niz različnih površin. Ohranjena je zasnova osrednje jase, ki je programsko obogatena z razpršenim programom (senčniki, otroška igrišča).

Ureditev na levem bregu Drave je smiselno, dvodelno, členjena in sicer na ozelenjeno parkirišče na zahodni strani ter na parkovno ureditev na vzhodni strani. Parkovna ureditev z renaturirano strugo potoka je kakovosten parkovni zaključek poti iz mesta oz. Lenta. Pot ob Dravi se na zahod povezuje s Huzarskim skokom, kjer pa predvideva – glede na
naravni značaj prostora – vprašljivo parkovno ureditev.

Zasnova zagotavlja varovalni interes vzhodnega in zahodnega dela otoka, kjer umešča različne krajinske ureditve (poti iz skrilavca, lesa, stopalni kamni, razgledišča). Na jugozahodno območje otoka s sukcesivno zarastjo vzpostavlja z vidika ohranjanja naravnih procesov vprašljivo povezavo.

Kvalitetne rešitve je zato mogoče zlahka spregledati. S kritičnim čiščenjem bi bilo mogoče zasnovo razviti v oblikovno in programsko bolje zaključeno celoto.

ARHITEKTURNA ZASNOVA
Natečajna zasnova sodi med tiste elaborate, ki so poskušali z reinterpretacijo obstoječega arhitekturnega sklopa. Ohranili so kompozicijo obstoječega kopališča in jo nadgradili s poudarjeno programsko osjo, ki preko otoka poveže oba bregova Drave.

Izhodišče, da ima vsaka doba pravico pustiti pečat v prostoru, je vsekakor pravilno, vprašanje pa je ali ta rešitev z »novim« pečatom kvalitetno odstopa od obstoječega stanja. Odgovor se skriva v razumevanju otoka kot celote in izjemne naravne danosti. Presežek se tako ne skriva v dodajanju, ampak prej v odvzemanju in povezovanju znotraj otoka.

Poudarjena programska os razdeli otok na dva dela, vzhodni in zahodni, kar žirija ocenjuje kot manj primerno, kljub zanimivi in poglobljeni krajinski obdelavi.

V arhitekturnem smislu lahko bolj ali manj govorimo o rekonstrukciji kopališke ploščadi in kopališkega objekta. Avtorji se sicer želijo navezati na arhitekturna izhodišča obstoječe stavbe arhitekta Hermana Husa, vendar to, v restavratorskem smislu, naredijo le pri osrednjem zidanem delu in seveda ko »vrnejo« otoku skakalni stolp.

Programsko je organizacija prostora rešena zadovoljivo, morda v smislu možnosti povezovanja rahlo togo. Vprašljiva je tudi umestitev garderob na elitno lokacijo bolj v središče pomaknjenega vzhodnega krila. Drugače je s podobo objekta.

Leseni krili objekta avtor restavrira na način, ki se izkaže za neprimernega. Porušena so razmerja med obstoječim in rekonstruiranim, novo oblikovana fasada sicer materialno sledi
obstoječi leseni oblogi, vendar z novo postavitvijo odprtin, novim ritmom in mešanjem okenskih elementov, vzpostavlja arhitekturo, ki nima z obstoječo nobene zveze. Še več. Nova zgradba je v svojem nagovoru odtujena od kopališča kot celote, saj ne komunicira z okoljem. V izrazu je izrazito anonimna in še najbolj spominja na industrijsko halo, ki bi
lahko stala v katerikoli industrijsko obrtni coni.

ZAKLJUČNA OCENA
Ob ne prav posrečeni izpeljavi ideje o “pravici pustiti pečat v prostoru”, ki se odraža v arhitekturni zasnovi objekta, je rešitev bolj prepričljiva v krajinski zasnovi (varovani del otoka, levi breg Drave) zato žirija elaborat predlaga za povišano priznanje.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

Ureditev Mariborskega otoka in levega pritoka reke Drave

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

OCENJEVALNA KOMISIJA

1. nagrada: 98863, delovna šifra: 1

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

2. nagrada: 12358, delovna šifra: 3

Avtorji:

Insert iz poročila komisije:

Povišano priznanje: 13855, delovna šifra: 3

Avtorji:

Sodelujoči:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 00101_6

Nenagrajeni: 24110_4

Nenagrajeni: 11445_2

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

zaps je članica

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 00101_6

Nenagrajeni: 24110_4

Nenagrajeni: 11445_2

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK