pogosta vprašanja
Strokovna pomoč
Poklicna praksa
Opozorilo
Odgovori na vprašanja, zbrani na tem mestu, ne predstavljajo pravnega nasveta, temveč so zgolj usmerjevalne in informativne narave ter namenjeni predvsem olajšanju pridobivanja splošnih informacij. Za konkretni pravni nasvet, ki terja celovito pravno in dejansko obravnavo, kot tudi za preverbo gornjih odgovorov, se zato obrnite na kvalificirane ponudnike pravnega svetovanja. Niti ZAPS niti oseba, ki je sodelovala pri sestavi odgovorov, ne prevzemata odgovornosti za škodo, ki bi nastala zaradi napak ali pomanjkljivosti v vsebini odgovorov, zaradi njihovega napačnega razumevanja ali njihove posredne ali neposredne uporabe.
Vprašanja lahko pošljete na naslov strokovna.pomoc@zaps.si.
Gradbeni zakon
Uporabno dovoljenje
Investitor želi postaviti poslovni objekt ter nanj in ob njem namestiti fotovoltaično elektrarno. Na podlagi gradbenega dovoljenja bo imela stavba funkcijo glavnega objekta, elektrarna pa bo pomožni objekt s samostojno klasifikacijo. Investitor želi elektrarno postaviti pred izgradnjo glavnega objekta. Ali je mogoče na podlagi 4. odstavka 85. člena Gradbenega zakona (GZ-1, Uradni list RS, št. 199/21 in ZZNŠPP, Uradni list RS, št. 105/22.), ki se glasi: »Uporabno dovoljenje se izda za celotni objekt ali del objekta, če gre za funkcionalno celoto, ki izpolnjuje bistvene in druge zahteve,« pridobiti uporabno dovoljenje samo za elektrarno?
28. 6. 2023
Pomožni objekti služijo delovanju osnovnega objekta in nimajo lastnega namena, kljub temu, da se klasificirajo in razvrščajo samostojno. Če je elektrarna pomožni objekt, je namenjena delovanju glavnega objekta (samooskrba). Če pa je izvedena kot naprava za proizvodnjo električne energije po Energetskem zakonu in predstavlja samostojno funkcionalno celoto in ni pomožni objekt, je v tem primeru osnovni objekt in mora njeno umeščanje v prostor dovoljevati tudi prostorski akt. Zakon ne omogoča postavitve pomožnega objekta brez glavnega objekta.
Ali je potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja za pomožni objekt k enostanovanjski stavbi predložiti DZO? Pomožni objekt je manj zahteven objekt, npr. oporni zid višine 2,2 m.
10. 3. 2023
Da, za pomožni objekt, ki je manj zahteven objekt, je potrebno pridobiti uporabno dovoljenje in ker le-ta ni enostanovanjska stavba, je potrebno predložiti DZO. Za pomožne objekte, ki so nezahtevni ali enostavni objekti, pa uporabno dovoljenje ni potrebno.
Dopustna manjša odstopanja
Glej tudi pojasnila MNVP: DOPUSTNA MANJŠA ODSTOPANJA OD GRADBENEGA DOVOLJENJA
Ali se po 79. členu GZ-1 lahko objekt poljubno zmanjša, kljub temu, da pri tem lahko pride do popolne spremembe objekta?
25. 3. 2023
Tako je, v skladu z 79. členom je objekt dovoljeno poljubno zmanjšati, vendar mora pri tem še vedno izpolnjevati vse pogoje PA, kakor tudi pogoje drugih mnenjedajalcev. Obenem velja tudi: “(3) Če se dopustna manjša odstopanja nanašajo na izdana mnenja mnenjedajalcev, je treba pred izvedbo takšnih del pridobiti novo mnenje, iz katerega izhaja, da je predvidena sprememba skladna s predpisi s področja mnenjedajalca.” Sprememba velikosti objekta se vsekakor nanaša na izdano mnenje občine glede skladnosti s PA, kar pomeni, da je v tem primeru potrebno pridobiti novo mnenje.
Ali se sprememba dimenzije okenskih odprtin uvršča med dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja, če se s to spremembo še vedno zadosti vsem pogojem 79. člena GZ-1 (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZNŠPP, 133/23)?
3. 2. 2023
Sprememba okenskih odprtin spada med dopustna manjša odstopanja. V primerih, ko je zasnova okenskih odprtin pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (ZVKDS, pogoji OPN …), pa bi morali za te spremembe pridobiti novo mnenje ustreznega mnenjedajalca.
Sprememba višinske kote pritličja
20. 1. 2020
Manjša rekonstrukcija
Ali za izvedbo manjše rekonstrukcije obstajajo pogoji glede objekta, na katerem se bo poseg izvedel? Ali mora imeti npr. pridobljeno gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje? Če da, kdo mora to preveriti in kje se ti podatki navajajo?
19. 5. 2023
Pogoji za izvedbo manjše rekonstrukcije so navedeni v 7. členu GZ-1 (Uradni list RS, št. 199/21 in ZZNŠPP, Uradni list RS, št. 105/22.), glede na naše razumevanje vpletenim v teh primerih ni potrebno preverjati pravnega statusa obstoječega objekta. Za vse druge posledice so odgovorni vpleteni strokovnjaki – različni za različne primere, ki morajo zagotoviti, da se “predvidi rešitev, ki gradbenotehnične lastnosti objekta izboljša ali vsaj ne poslabšuje.” Izvedeno stanje potrdi ustrezen strokovnjak.
Sprememba namembnosti
Ali je v primeru, da se zaradi spremembe namembnosti objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti, potrebno izdelati dokumentacijo za rekonstrukcijo in ne za spremembo namembnosti? Ali je potrebno izdelati PZI, če pri spremembi namembnosti ni predvidenih nobenih del – posegov v konstrukcijo, fasade, inštalacije niti vzdrževalnih del?
5. 5. 2023
Da, potrebno je izdelati projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo, pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje. Pri rekonstrukciji mora projektant zagotoviti izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev, ki so vezane na novo vsebino, za izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev, ki so del obstoječega objekta in take ostanejo pa mora zagotoviti, da se stanje objekta ne poslabša.
Mnenja
Ali upravna enota v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja skladnost s prostorskim aktom? Ali lahko zavrne pozitivno mnenje občine glede skladnost s PA, če meni, da to ni skladno s PA?
8. 5. 2023
V skladu s 47. členom GZ-1 je upravni organ (UE) vezan na mnenje pristojnega mnenjedajalca, če izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona, ki določa da mora »mnenje jasno izražati stališča mnenjedajalca in mora biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo«. Če pa mnenje ne izpolnjuje teh zahtev lahko upravni organ zahteva dopolnitev takšnega mnenja. V primeru neuspešne dopolnitve mnenja šele upravni organ odloči s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali s pomočjo izvedenca ali pa odloči brez mnenja sam.
Legalizacija
Glej tudi pojasnila MNVP: Ureditev pravnega stanja oziroma legalizacija nedovoljenega objekta po GZ-1
Dokumentacija za legalizacijo je bila izdelana v skladu s 114. in 115. členom Gradbenega zakona – GZ (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20). Ali sme občina pred izdajo mnenja zahtevati dopolnitev dokumentacije z opisom skladnosti s prostorskimi akti?
9. 3. 2023
V postopku pridobivanja dovoljenja za legalizacijo objekta se presoja tudi skladnost s predpisi in prostorskimi akti iz časa pričetka gradnje objekta ali s trenutno veljavnimi predpisi in prostorskimi akti. Skladnost s predpisi in prostorskimi akti mora biti v dokumentaciji za legalizacijo utemeljena po posameznih določbah predpisa. Če po predpisih iz časa pričetka gradnje ni bilo potrebno pridobiti tudi soglasja občine za skladnost s prostorskim aktom, to tudi danes ne more biti pogoj za legalizacijo. Če pa se pri legalizaciji objekta sklicujete na skladnost z danes veljavnimi predpisi, je potrebno tudi mnenje o skladnosti s prostorskimi akti.
Ali je mogoče legalizacijo objekta daljšega obstoja združiti z rekonstrukcijo objekta v istem postopku? Ali je mogoče v okviru rekonstrukcije izvesti strešno frčado? Ali je v primeru izvedbe frčade potrebno soglasje soseda, če je odmik objekta manjši od predpisanega v OPN? Objekt ima klet, pritličje in mansardo, pri čemer je tloris pritličja manjši od kleti in mansarde in tvori ložo. Se lahko ta loža obzida brez soglasja sosedov?
20. 2. 2023
Združevanje postopkov legalizacije objekta in rekonstrukcije ali prizidave objekta je po GZ-1 možno, celo priporočeno. Pri rekonstrukciji se je potrebno držati obstoječega gabarita objekta, sicer gre za novogradnjo (prizidavo). Po GZ-1 se pri rekonstrukciji objekt lahko poveča le zaradi izpolnjevanja bistvenih zahtev predpisov (npr. fasada, izolacija), gabarit objekta je lahko tudi manjši, če to dopušča prostorski akt. Nekaj dilem je še pri definiciji gabarita legaliziranega objekta, vendar če gre za povečanje BTP posamezne etaže, potem je to prizidava. Za vse posege, ki so novogradnja, je potrebno pod pogoji PA pridobiti soglasja sosedov.
Legalno zgrajen enostanovanjski objekt s sobami za oddajanje je bil kasneje brez dovoljenj prizidan in preurejen v hotel. Namenska raba na območju je SSe – enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe, ki dopušča opravljanje turistične dejavnosti v do 50 % objekta. Prostorski akt tudi določa, da je prizidava dopustna do maks. 50 % velikosti osnovnega objekta, sicer se obravnava kot novogradnja. Ali je mogoče glede na velikost in zasnovo (10 sob, 5 kopalnic, 3 kuhinje) objekt legalizirati kot enostanovanjsko stavbo in ga obravnavati kot novogradnjo?
20. 1. 2023
Objekt se klasificira kot enostanovanjski, kadar je v njem ena funkcionalna enota za prebivanje, pri čemer ni omejitev glede npr. velikosti garaže, števila kopalnic ali kuhinj. Objekt je stanovanjski, če je v njem večina površin prostorov namenjena stanovanjskim namenom. Odgovor se skriva v definiciji nastanitve in definiciji bivanja, ki sta osnovni za določitev namena objekta kot celote in sta odvisni od določil prostorskega akta. Omejevanje prizidave na 50 % velikosti objekta, ki povzroči poimenovanje omenjene gradnje v novogradnjo, je neskladna z zakonodajo.
Nedokončana gradnja
Investitor je leta 2011 pridobil gradbeno dovoljenje za objekt z več izzidki s sestavljeno dvokapnico. Zgornja etaža je mansardna. Nad nekaterimi izzidki ni zgradil mansarde, temveč je uredil dostop na ravno streho. Sedaj želi dograditi del mansarde, del pa pustiti kot teraso. Kakšen je postopek, glede na to, da gradnja ni bila dokončana in ni v neskladju z izdanim gradbenim dovoljenjem?
17. 2. 2023
Glede na podana dejstva je objekt še vedno v gradnji, gradbeno dovoljenje je starejše od 10 let, investitor si želi del objekta dokončati v neskladju z gradbenim dovoljenjem oziroma z drugačno streho. Če so nameravane spremembe skladne s prostorskim aktom in pogoji soglasodajalcev in če gre za dopustna manjša odstopanja – 79. člen GZ-1, je za dokončanje potrebno najprej izdelati PZI z nameravanimi spremembami, po katerem se bo gradnja dokončala. Nato je treba izdelati PID s prikazanimi spremembami oziroma odstopanji od gradbenega dovoljenja, pridobiti nova mnenja, če spremembe vplivajo na že pridobljena mnenja, ter pridobiti uporabno dovoljenje.
Če pa spremembe presegajo dopustna manjša odstopanja, bo potrebno pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja.
Rekonstrukcija
Objekt je bil zgrajen okoli leta 1890, v arhivu obstaja uporabno dovoljenje iz leta 1924 za šolsko stavbo, v času obstoja pa je imel različne namembnosti. Zadnja namembnost stavbe je bila srednja šola za kemijo. Omenjeno uporabno dovoljenje je edini dokument, dostopen v arhivu, objekt v uradnih evidencah nima zabeležene namembnosti. V pritličju objekta želi investitor urediti vrtec. Ali lahko to stori v okviru rekonstrukcije brez spremembe namembnosti?
3. 2. 2023
Objekt je imel svojo namembnost, predvidena nova namembnost pa je sorodna. Pomembno je izhodišče dovoljevanja. Pred odločanjem o gradbenem dovoljenju bo upravna enota opravila ugotovitveni postopek z izdajo domneve, da ima objekt s tako namembnostjo (Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo) gradbeno ali uporabno dovoljenje. Če bodo ugotovili, da temu ni tako, pa bo potrebno postopku dodati dovoljenje za objekt daljšega obstoja za del objekta, v katerem je delovala omenjena dejavnost ali pa ob rekonstrukciji izvesti še spremembo namembnosti. Za izvedbo funkcionalne enote vrtca je potrebno izdelati dokumentacijo, s katero bo dokazano izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev, pri tistih lastnostih (npr. konstrukcija objekta), ki se spreminjajo, pa je potrebno dokazati, da se razmere ne poslabšujejo, tako pravi zakon.
Investitor želi rekonstruirati objekt na način, da ohrani obodne temelje objekta, tlorisni gabarit in višino objekta. Obstoječa višina enoetažnega objekta omogoča vzpostavitev dveh etaž znotraj enake skupne višine, dvokapnica se spremeni v ravno streho, z izvedbo dodatne etaže se poveča bruto tlorisna površina za 70 %. V okviru definicije rekonstrukcije gre za povečanje zmogljivosti objekta. Občina izraz rekonstrukcija interpretira drugače, kot je zapisano v Gradbenem zakonu. Po njihovem mnenju gre za prizidavo in nadzidavo, trdijo, da gre za povečanje gabaritov, da ohranjamo premajhen del obstoječe konstrukcije, ter da povečanje bruto tlorisne površine v okviru rekonstrukcije ni dovoljeno in vztrajajo pri negativnem mnenju glede skladnosti s prostorskim aktom.
12. 1. 2023
V okviru rekonstrukcije je objekt dovoljeno povečati zaradi izpolnjevanja bistvenih zahtev. Bruto tlorisna površina pri tem ni pomembna, ta je omejitev le pri manjši rekonstrukciji. Kolikšen del konstrukcije je potrebno ohraniti ni predpisano. Veljavna definicija rekonstrukcije je opredeljena v Gradbenem zakonu. Morebitne drugačne definicije, ki so veljale v preteklosti, se lahko uporabljajo le v postopkih legalizacije, kadar se sklicujemo na uporabo predpisov iz časa gradnje. Proti odločitvi občine lahko vložite pritožbo, naslednja stopnja reševanja je župan, v nadaljevanju pa upravno sodišče. Edino težo pri razlagi zakonodaje pa ima Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki lahko razlago poda v okviru reševanja pritožbe kot drugostopenjski organ po zavrnitvi vloge na upravni enoti.
Pridobivanje gradbenega dovoljenja
Glej tudi pojasnila MNVP:
Projektna dokumentacija
Udeleženi strokovnjaki
Razpis za javno naročilo za izdelavo PZI zahteva, da ponudnik, v tem primeru projektant, zagotovi vodjo projektiranja ter pooblaščene strokovnjake s področij gradbeništva, strojništva in elektrotehnike. Iz DGD pa je razvidno, da bodo morali pri nadaljnjem projektiranju sodelovati še drugi strokovnjaki, npr. tehnolog kuhinje in pralnice, strokovnjak s področja požarne varnosti, prometni inženir. Ali je potrebno v ponudbi navesti vse strokovnjake, ki bodo potrebni v skladu s Pravilnikom o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23.)?
8. 12. 2023
V dokumentaciji za javno naročilo se v predpripravljenih obrazcih navede podatke, ki jih zahteva naročnik. Če naročnik ne zahteva vseh projektantov in sodelavcev ne pomeni, da jih ni treba zagotoviti. Ponudbena cena pa mora zajemati vsa potrebna dela in sodelujoče strokovnjake v skladu s predpisi, tudi če jih naročnik ni posebej navedel.
Hramba projektne dokumentacije
Koliko časa je projektant dolžan hraniti projektno dokumentacijo?
30. 10. 2023
V skladu s 3. členom Pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov mora projektant vsa gradiva, ki so podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, in projektno dokumentacijo hraniti 10 let. GZ-1 pa v 87. členu (hramba dokumentacije) določa, da mora lastnik objekta dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektno dokumentacijo izvedenih del in dokazilo o zanesljivosti objekta ter mnenje in potrdilo pooblaščenega strokovnjaka v primeru manjše rekonstrukcije hraniti dokler objekt stoji oziroma do njegove odstranitve, če ni s posebnimi predpisi za posamezne vrste objektov določeno, da se morajo hraniti trajno. Dokumentacija se lahko hrani na papirju, mikrofilmu ali elektronskem mediju. Če ima stavba upravnika, mora dokumentacijo hraniti upravnik.
Lokacijski prikazi
Kaj mora biti prikazano v lokacijskih prikazih zbirnega prikaza projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja v zvezi s prikazovanjem priključkov glede na zahtevo 3. alineje 7. odstavka 7. člena Pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23.), ki se glasi »zagotavljanje odvajanja odpadnih voda vključno s prikazom vertikalnega poteka priključkov«?
7. 8. 2023
Del prikaza priključkov odvajanja odpadnih voda mora biti tudi njihov višinski potek. V enostavnih primerih so poleg tlorisnega prikaza dovolj podatki o vtoku in iztoku, jaških ter naklonu priključka. Pri zahtevnejših trasah z večjimi nakloni, preskoki in križanji pa so potrebni tudi grafični prikazi prečnih in vzdolžnih profilov, opremljeni s podatki o višinah, križanjih, prebojih, podbojih ipd. Glede na pravilnik mora namreč projektant v tej fazi projektiranja zagotoviti uresničljivost takega priključka, česar pa brez preveritve višinske situacije ni možno sklepati. Upravni organ namreč preverja uresničljivost tistih lastnosti, ki so pomembne za umeščanje v prostor in so del dovoljevanja.
Obrazci - interaktivna tabela
Zakaj so obrazci interaktivne tabele ločeni na posamezne .xls datoteke? Ali je potrebno prepisovati ali kopirati podatke v vsak obrazec, za vsako fazo posebej?
18. 4. 2023
V navodilih obrazcev je navedeno: “Priloge so razdeljene v več datotek. Vsaka izmed datotek je pripravljena za posamezno skupino uporabnikov (projektanti, izvajalci, mnenjedajalci, upravni organ) tako, da vključuje vse faze posameznega postopka. Sklop za projektante je dodatno razdeljen glede na zahtevnost nameravane gradnje: Obrazci za zahtevne in manj zahtevne objekte, obrazci za nezahtevne objekte, obrazci za spremembo namembnosti, manjša rekonstrukcija, legalizacije, začasni objekti. Sledijo še sklopi za izvajalce – DZO, mnenjedajalce – projektni pogoji in mnenja ter upravni organ – odločbe. Obrazci so torej ločeni na pakete za projektante in pakete za ostale udeležence (mnenjedajalci, upravne enote), paketi za projektante pa dalje ločujejo obrazce za zahtevne in manj zahtevne objekte od obrazcev za nezahtevne objekte oziroma spremembo namembnosti in druge manjše posege, kadar se izvajajo samostojno. Pretipkavanje torej ne bo potrebno, poleg tega pa je omogočen tudi avtomatski prenos podatkov med posameznimi datotekami, na primer iz datoteke za projektante v datoteko za mnenjedajalce. Takšen način je bil določen zaradi povečane količine vseh obrazcev, ki jih je po novem preko 60, Excel pa pri takšnih količinah deluje precej počasneje.
Kako v obrazcih pravilno navajamo enostavne pomožne objekte?
10. 3. 2023
Na vprašanje je težko odgovoriti, saj na upravnih enotah glede tega ni konsenza. Dogaja se, da UE zahtevajo črtanje enostavnih objektov, kadar so le ti vpisani, na drugih UE pa zahtevajo, da se ti dodajo, če niso vpisani. Pravilno bi bilo, da se vpiše vse objekte, ki so pomembni pri ugotavljanju skladnosti – v nekaterih PA na primer tudi vsi enostavni objekti, npr. ograje(!), štejejo v zazidano površino, pomembno je tudi ugotavljanje odmikov. Seveda lahko to privede do absurda, denimo pri gradnji na nagnjenem terenu, kjer je več nivojev urejenih z opornimi zidovi in ograjami. Vsekakor pa je ne glede na to, kako se boste odločili, potrebno v tehničnem poročilu vašo odločitev zagovarjati, na primer da enostavnih objektov niste vpisovali v tabelo, ker niso merodajni z vidika izračuna zazidanosti (če je to res) ali ker je odmik bistveno večji od dovoljenega in podobno. Ne pozabite jih opisati vsaj v tehničnem poročilu, kjer morate navesti, zakaj se uvrščajo med enostavne in ne NZO.
Na upravni enoti ne sprejmejo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ker sta na njej navedena dva investitorja. Gre za nezahteven objekt – oporni zid.
18. 1. 2023
Število investitorjev ni omejeno, vezano pa je na lastništvo nepremičnine. Če sta lastnika nepremičnine dva, se gradbeno dovoljenje izda obema. Če zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vsebuje več objektov, ki ležijo na različnih nepremičninah z različnimi lastniki, se gradbeno dovoljenje lahko izda tudi več investitorjem. Ker gre za oporni zid, predvidevamo, da ga želita lastnika sosednjih nepremičnin postaviti na parcelni meji ali tako, da zid mejo prečka. V tem primeru dobita gradbeno dovoljenje za del zidu na svojem zemljišču.
Vsebina PZI
Ali so vsebine, navedene v 19. členu (dodatne vsebine načrtov projektne dokumentacije za izvedbo gradnje) Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18, 51/18 – popr., 197/20, 199/21 – GZ-1), obvezne,? Ali je popis del obvezna vsebina PZI?
25. 1. 2023
Pravilnik v 17. in 18. členu navaja vsebino, ki je potrebna za dokazovanje bistvenih zahtev, torej vsebino PZI, ki je obvezna v fazi prijave gradnje. Tega se ne da izključiti iz pogodbe, tudi če naročnik tega ne želi.
V 19. členu pa Pravilnik navaja dodatno vsebino PZI, ki pa ni obvezna in je odvisna od konkretne situacije in presoje vodje projektiranja, izdela pa se le, če jo naročnik naroči.
Pri dogovarjanju vsebin in sklepanju pogodb je treba vedno natančno zapisati dogovorjeno vsebino, zato, da se natančno ve, kaj je obligacija prevzemnika, ker tudi če je popis osnovna vsebina PZI, ne more biti kogentne narave (obvezen), ampak je dispozitivne narave, torej mora biti možno, da se ga iz vsebine PZI izključi. Lahko npr. izdelujemo projekt hiše, ki jo bo izvedel proizvajalec montažnih hiš, v tem primeru popis ni smiseln, dovolj so opisi in specifikacije določenih sklopov in obdelav, ki so za arhitekta ključnega pomena.
Popis torej ni obvezna vsebina PZI, po Standardu ST ZAPS pa se ga celo izdeluje v fazi 2.5 Priprava gradiv za naročilo gradnje.
OPOMBA: v trenutno veljavnem pravilniku je dikcija člena 19 (v novem Pravilniku člena 17) zapisana bolj razumljivo: »Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje poleg vsebin, določenih v 11. do 16. členu tega pravilnika, ob upoštevanju naročila investitorja ter glede na namen, vrsto, velikost in druge značilnosti objekta vsebujejo tudi vsebine, ki se zaradi tehnologije gradnje izdelujejo tudi v času gradnje in jih ni treba priložiti ob prijavi začetka gradnje…«
Površine
Ali se v izračunu bruto tlorisnih površin upošteva tudi del balkona, ki ni pokrit? Ali se torej tlorisne površine, ki so obdane z elementi, kot so npr. parapeti, venci, ograje in niso pokrite, štejejo med bruto tlorisne površine?
24. 2. 2023
V bruto tlorisne površine (SIST ISO 9836, poglavje 5.1.3.1) se všteje obod vseh uporabnih površin (SIST ISO 9836, poglavje 5.1.3.5), ki pripadajo stavbi:
– Notranje pokrite površine (razen prostora znotraj prezračevanih streh, SIST ISO 9836, poglavje 5.1.3.2),
– zunanje pokrite površine (razen prostora med zemljiščem in spodnjo stranjo stavbe, SIST ISO 9836, poglavje 5.1.3.2),
– zunanje ograjene površine (razen streh – tudi če so ograjene, po katerih se hodi samo med vzdrževanjem, SIST ISO 9836, poglavje 5.1.3.2).
V vašem primeru v BTP spadajo tudi površine nepokritih balkonov.
Kako se izračuna bruto tlorisna površina odprte nadstrešnice, ki ima 50 cm široke napušče?
24. 1. 2023
Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravlja pravilnik o izračunavanju velikosti stavb.
Po standardu SIST ISO 9836 pa je bruto tlorisna površina sestavljena iz treh kategorij:
– Notranje pokrite površine (razen prostora znotraj prezračevanih streh, SIST ISO 9836, poglavje 5.1.3.2),
– zunanje pokrite površine (razen prostora med zemljiščem in spodnjo stranjo stavbe, SIST ISO 9836, poglavje 5.1.3.2),
– zunanje ograjene površine (razen streh – tudi če so ograjene, po katerih se hodi samo med vzdrževanjem, SIST ISO 9836, poglavje 5.1.3.2).
Iz spodnje risbe so vidni odgovori tudi na druge dileme, povezane s tem.
Oblika projektne dokumentacije
Na kakšen način je treba oddati projektno dokumentacijo v prehodnem obdobju?
10. 4. 2024
V veljavnem Pravilniku o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov je navedeno, da se v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja do 1. 1. 2024 zahtevam in dopolnitvam priloži projektna dokumentacija DGD, DNZO, DSN oziroma DL v pisni obliki v enem izvodu in v elektronski obliki, po 1. 1. 2024 pa le še v elektronski obliki.
Vendar pa Zakon o spremembah Gradbenega zakona (GZ-1A) posega v ta del pravilnika z določbo, da se do vzpostavitve sistema eGraditev projektna dokumentacija DGD, DNZO, SN in DL priloži v pisni obliki v enem izvodu in na elektronskem nosilcu.
Veljavni pravilnik sicer razlikuje vlaganje zahteve za izdajo mnenj, ki jo je bilo dovoljeno že pred 1. 1. 2024 vložiti le v elektronski obliki, od vlaganja zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jo je bilo treba vložiti tudi v pisni obliki. Vendar pa GZ-1A te razlike ne omenja, kar najverjetneje pomeni, da je pisna oblika nujna v obeh primerih.
Projektna dokumentacija DPP, PZI, PID in DZO pa se še vedno priložijo le v elektronski obliki.
Uredba o razvrščanju objektov
Pokrit in zaprt bazen
Kako se klasificira pokrit in zaprt bazen, ki je načrtovan kot pomožni objekt poleg stanovanjske hiše?
8. 8. 2023
Zaprt, pokrit bazen v stavbi se klasificira kot CC-SI 12650 Stavbe za šport. Ker se gradi kot pomožni objekt glavnemu objektu CC-SI 11100 Enostanovanjska stavba, se njegova skladnost presoja preko glavnega objekta – stanovanjske stavbe.
Nezahtevni objekti
Kako pravilno klasificirati objekte? V dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja obravnavamo nezahtevna objekta, oporni zid in garažo. Objekta konstrukcijsko nista povezana in sta med seboj ločena. Garažna stavba je na eni strani delno vkopana in omejena s steno, na drugi pa odprta in podprta s stebri. Po mnenju upravne enote garažna stavba ni pravilno klasificirana (12420 Garažne stavbe) oziroma bi morali objekt ločiti na oporni zid in nadstrešnico, čeprav je predviden en sam objekt in sicer garažna stavba. Uredba o razvrščanju objektov in tehnična smernica TSG-V-006:2022 govorita o tem, da je nadstrešnica stavba, ki nima nobene obodne stene. Prav tako je navedeno, da če se nadstrešnica postavi na oporni zid, pri tem ne gre za dva objekta, temveč postaneta nadstrešnica in oporni zid stavba, ki se obravnava kot celota. Sam oporni zid je del konstrukcije (zunanji zid) te stavbe in se ne klasificira ali razvršča ločeno. Nadalje videz objekta pri klasifikaciji ni pomemben – ključen je namen. Stavba ima jasno določen namen, namenjena je garažiranju avtomobilov, torej je garažna stavba. Nadstrešnice nimajo opredeljenega stalnega namena, ker se njihov namen lahko spreminja in jih ni mogoče klasificirati za le en namen. Prav tako nikjer ni zahtevano, da mora imeti garažna stavba 4 stene oziroma mora biti zaprta z vseh strani, v tehnični smernici je namreč navedeno, da je stavba pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti. Ni nujno, da bi stavbe imele stene. Zadostuje, da imajo streho.
26. 7. 2023
Vaša argumentacija je pravilna. Klasifikacija objektov je pod pogoji, ki ste jih navedli, ustrezna. Klasifikacija stavbe, ki se ji namen ne spreminja, je jasna, torej to ne more biti nadstrešnica. Stavba je delno zaprta, delno pa stoji na stebrih, del stene stavbe je obsut. Če je konstrukcijsko ločena od opornega zidu, ki stoji prosto, je to stena – nujni konstrukcijski element stavbe, za katero nikakor ni pogoj, da bi imela (vse) stene.
Objekt - proizvod
Glej tudi pojasnila MNVP:
PROIZVODI, DANI KOT CELOTA NA TRG
KLASIFIKACIJA MODULARNIH OBJEKTOV
Ali je sklop prefabriciranih pisarniških zabojnikov v dveh etažah še nezahteven objekt – objekt proizvod?
16. 2. 2023
Objekt kot proizvod mora biti dan na trg kot celota. V primeru sestavljanja proizvodov to ni več objekt proizvod, temveč klasičen objekt, sestavljen iz prefabrikatov.
Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) za objekt proizvod predpisuje, da nima lastnih komunalnih in drugih priključkov. Ali iz tega sledi, da se objekta proizvoda ne da samostojno postaviti na zemljišče?
16. 2. 2023
Tako je, objekti kot proizvodi so večinoma lahko le pomožni objekti.
Kontejnerji, prikolice, mobilne hišice
Prostorski akti
Urbanistični kazalci
Kako se navajajo urbanistični faktorji v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja? Tloris pritličja načrtovanega objekta je manjši od tlorisa nadstropja – previs. Objekt je načrtovan v Mestni občini Ljubljana, območje OPN MOL ID. Faktor zazidanosti (FZ) je po definiciji OPN MOL ID definiran kot razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino gradbene parcele. Po priročniku MNVP Načrtovanje in organizacija gradbene parcele stavbe je FZ definiran kot razmerje med zazidano površino, izračunano v skladu z dokumenti, ki določajo izračun površin in prostornin stavb in površino gradbene parcele. Kateri so ti dokumenti, na katere se sklicuje priročnik v definiciji? Ker je po priročniku FZ del faktorja prekritih površin (FPP), v katerega spadajo tudi utrjene zunanje površine (faktor FU), se v našem primeru površine ne podvajajo le v primeru, da se FZ računa kot površina objekta v stiku z zemljiščem, kar se nam zdi sporno. Po OPN MOL ID definiciji bo izračunan FPP prevelik, saj se bo površina, ki je razlika med površino projekcije stavbe in površino stavbe na stiku z zemljiščem, podvojila. Štela se bo v FZ in v faktor utrjenih bivalnih površin (FU-B).
27. 7. 2023
Priročnik je navodilo za izdelovalce prostorskih aktov z namenom poenotenja definicij urbanističnih faktorjev med občinami. Določila v OPN MOL so nastala pred tem. FPP ne vsebuje zazidane površine, izračuna se iz grajenih površin, ki prekrivajo gradbeno parcelo (Stik stavbe s terenom, zunanje utrjene površine …). FZ vsebuje površine vseh stavb, trenutno je še veljaven predpis za izračunavanje površin SIST ISO 9836, čakamo pa pravilnik, ki je predviden z zakonom, ti predpisi pa bodo za površine stavb določali vse uporabne dele, tudi podzemne, nadzemne in zunanje površine, kadar so del stavbe. Tudi zato je v obrazcih ta del pripravljen za ročni vnos in se ne izračuna avtomatsko iz drugih površin. Kot pravite, se nekatere površine upoštevajo v obeh faktorjih, FPP in FZ pa sta ločena kazalnika in ne upoštevata istih površin. Večjo težavo predstavlja dokazovanje skladnosti s prostorskimi akti. Kadar se FZ po prostorskem aktu izračunava drugače, kot to izhaja iz veljavnih tehničnih predpisov, boste za dokazovanje skladnosti morali v tehničnem poročilu prikazati dodaten izračun.
Ali se v zazidano površino štejejo površine objektov, ki so popolnoma vkopani, npr. podzemne garaže? Ali se te površine lahko štejejo med zelene površine ali je to le »zelena streha« objekta? Ali je pomembna globina terena nad objektom? Ali se klančina do uvoza v garažo upošteva kot del objekta? Ali se klančina upošteva kot zazidana površina?
18. 4. 2023
Tematika je problematična in vezana na definicije in računanje velikosti objektov standarda SIST ISO 9836, ki se trenutno še uporablja, in različne opredelitve v prostorskih aktih. Upamo, da bo rešena marsikatera dilema z objavo pravilnika o izračunavanju velikosti stavb, ki ga predvideva GZ-1.
Terminologija
Kakšna je definicija izraza »stavbna masa«?
19. 6. 2023
Uradne razlage tega pojma zaenkrat ni. Tudi Urbanistični terminološki slovar (2015 ZRC SAZU) tega pojma ne pojasnjuje. Če skušamo razumeti namen prostorskega akta, gre za gabarit v urbanističnem smislu, torej očrtana prostornina okoli najbolj izpostavljenih delov stavbe – če se približamo veljavnim predpisom pa bi lahko rekli zunanji prostorski prikaz bruto tlorisne prostornine stavbe.
Kakšna je definicija izraza »mansarda«?
2. 6. 2023
Občinski prostorski akti določajo mansardo različno in z drugimi značilnostmi, v splošnem pa velja, da je mansarda »del stavbe nad zadnjim nadstropjem pod poševno streho«, tako pravi tudi Urbanistični terminološki slovar (2015 ZRC SAZU).
Površine
Kako se v izračunu bruto tlorisnih površin upošteva galerija oziroma dnevni prostor, ki je odprt preko dveh etaž?
9. 5. 2023
Bruto tlorisna površina (SIST ISO 9836 5.1.3) je sestavljena iz neto tlorisne površine (5.1.5) in tlorisne površine, ki jo zavzema konstrukcija (5.1.6). Kjer ni neto površine torej ne more biti bruto površine. V opisanem primeru zračni prostor v zgornji etaži sploh ni površina, temveč del prostora v spodnji etaži, ki se upošteva v BTP. Opozoriti pa je potrebno da takšna razlaga morda ni skladna z načini ugotavljanja velikosti stavbe, ki so predpisani v prostorskih izvedbenih aktih, ki se ne sklicujejo vedno na standard SIT ISO 9836.
Bolj jasna pravila pričakujemo od novega pravilnika o izračunavanju velikosti stavb, ki naj bi bil pripravljen še letos.
Odmiki
Od kod se kotira minimalni odmik objekta od parcelne meje? Od roba žlebu, kritine ali špirovca?
4. 5. 2023
Zbornica zagovarja stališče, da rob objekta (od katerega se merijo tudi odmiki) tvorijo:
- robovi obodne konstrukcije (z oblogami) okoli uporabne površine in/ali
- robovi površin po katerih se hodi med vzdrževanjem ali uporabo.
Razlaga MNVP pa je, da je žleb obvezen del objekta za izpolnjevanje bistvenih zahtev in se zato upošteva kot najbolj izpostavljen del: glej pojasnila MNVP DOPUSTNA MANJŠA ODSTOPANJA OD GRADBENEGA DOVOLJENJA.
Trudimo se, da bi stališče MNVP spremenili, saj objekt za izpolnjevanje bistvenih zahtev potrebuje tudi na primer strelovod in bi torej analogno lahko veljalo da se višina stavbe meri do vrha strelovoda.
Univerzalna graditev in uporaba objektov
Prilagodljivi objekti
Ali je potrebno vse stanovanjske stavbe z manj kot desetimi stanovanji projektirati kot prilagodljive objekte?
22. 5. 2023
Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18 in 199/21 – GZ-1.) opredeljuje dve vrsti objektov: Objekt, dostopen vsem ljudem ter prilagodljiv objekt. Iz pravilnika ne izhaja, da naj bi zahteve veljale le za večstanovanjske stavbe, tako da morajo biti prilagodljivi objekti vsi ostali, za katere velja, da je potrebno določila (4. člen, 3. odstavek.) upoštevati na način, ki omogoča možnost prilagodljivosti (9. člen.), če do takih potreb pride. Gradbeni zakon (32. člen, 5. odstavek.) določa obveznost izvedbe pod pogoji za objekte, dostopne vsem ljudem, za objekte v javni rabi ali dele objektov, ki so v javni rabi, in za eno stanovanje na vsakih 10 in skupne površine večstanovanjskih stavb z 10 ali več stanovanji. V 7. odstavku pa iz obveznosti gradnje prilagodljivih objektov izključuje objekte, dostopne vsem ljudem, iz 5.odstavka, industrijske stavbe, skladišča in nestanovanjske kmetijske stavbe. Vsi ostali objekti (ne glede na zahtevnost) morajo biti torej zasnovani in zgrajeni kot prilagodljivi.
Standardi in normativi
Minimalne tehnične zahteve
Kateri predpis določa posebne pogoje za gradnjo študentskih domov? Neko diplomsko delo navaja dokument: Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje.
28. 8. 2023
Predpisa s tem imenom oziroma drugega predpisa, ki bi določal posebne tehnične zahteve za gradnjo študentskih domov in drugih nastanitev za študente, nismo našli.
Ograje
Kateri predpis določa oblikovanje ograj, natančneje razmik prečk, v industrijskih in skladiščnih objektih?
Posebnega predpisa za industrijo in skladišča ni, vendar pa je pri ograjah v skladiščnih in industrijskih prostorih seveda v prvi vrsti varnost pri uporabi. V takšnih objektih se ograja lahko prilagodi namembnosti stavbe ali tipu proizvodnje, manipulaciji z vozili ali viličarji, pri čemer je potrebno vedno prvenstveno upoštevati varnost pri delu, kar določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, glej 56. in 63. člen.
Zakon o urejanju prostora
Gradbena parcela
Glej tudi pojasnila MNVP:
NAČRTOVANJE GRADBENE PARCELE STAVBE
Gradbena parcela skladno z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3)
Gradbena parcela dvojčka
Pojasnilo glede določanja gradbene parcele obstoječim stavbam
Evidenca stavbnih zemljišč
Domneva po 150. členu GZ-1 in zemljiškem katastru oziroma katastru stavb
Ali mora biti mala komunalna čistilna naprava zgrajena na gradbeni parceli stavbe, kateri je namenjena?
31. 7. 2023
Glede na Gradbeni zakon (GZ-1, Uradni list RS, št. 199/21 in ZZNŠPP, Uradni list RS, št. 105/22.) morajo biti vsi deli objekta, ki so potrebni za delovanje objekta, na njegovi gradbeni parceli, razen dostopa in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Glede na Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21.) je gradbena parcela stavbe sestavljena iz več delov (Zemljišče, območja stavbnih pravic, območja stvarne služnosti). Glede na to, da gre za napravo, za te pa ZUreP-3 izrecno ne določa, da morajo biti na gradbeni parceli stavbe, bi lahko ugotovili, da bi bila dovolj tudi stvarna služnost, če je taka postavitev izven gradbene parcele skladna z določili prostorskih aktov. Op.: Nekatere določbe ZUreP-3 se pričnejo uporabljati po vzpostavitvi informacijske rešitve za podporo evidentiranju gradbenih parcel.
Kako določiti gradbeno parcelo obstoječi stavbi? Gre za objekt v obliki črke »L«, katerega kraka sta last različnih lastnikov, dvorišče pa je skupna last. Eden od traktov bo predmet rekonstrukcije in v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja želimo določiti gradbeno parcelo zanj. V primeru, da v gradbeno parcelo vključimo celotno dvorišče, ga drugi lastnik kasneje ne more vključiti v svojo gradbeno parcelo. Dvorišča tudi ne moremo razdeliti med dve gradbeni parceli, saj je dovoz en sam. Če pa določimo skupno gradbeno parcelo za oba dela, je v investitorjevi gradbeni parceli tudi del zemljišča, ki je pod stavbo drugega lastnika.
26. 7. 2023
Opominjamo na to, da gradbena parcela vsebuje tudi območja stavbnih pravic ter območja stvarne služnosti (190. člen ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21.). Pomembno je tudi ugotoviti, katere površine stavba potrebuje za vzdrževanje (npr. ob fasadah) in nad katere površine morda sega.
Kako določiti gradbeno parcelo objektu daljšega obstoja v postopku legalizacije, kadar se objekt nahaja na nezazidljivem območju, npr. na kmetijskem?
26. 5. 2023
Povzeto iz odgovora Ministrstva za naravne vire in prostor: Objektom na kmetijskih zemljiščih se gradbena parcela ne določa. Pri izračunu komunalnega prispevka se uporabi računsko določena gradbena parcela, kakor izhaja iz 5. odstavka 25. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr., 34/19 in 199/21 – ZUreP-3), po naslednji enačbi: KPobstoječa(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn )) x psz(i), pri čemer je AGP = tloris zemljišča pod stavbo X Fp. V okviru Uredbe faktorje določa občina.
Lastnik ima parcelo z obstoječim glavnim objektom. Za pomožni objekt garaže ali nadstreška za avtomobile na isti gradbeni parceli ni prostora, ne zaradi velikosti parcele, ampak zaradi težavnosti terena. Glede na to, da je parkiranje dovoljeno na parceli, oddaljeni do 200 m, je lastnikova parcela na nasprotni strani poti lahko namenjena parkirnim mestom. Ali lahko nad temi parkirnimi mesti postavi nadstrešnico? Ali je lahko ta parcela del gradbene parcele glavnega objekta?
20. 1. 2023
Če glede na določila Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21.) urejamo parkiranje na dislocirani parceli, le-ta ni del gradbene parcele stavbe. Pomožne objekte lahko postavljamo le na gradbeni parceli glavnega objekta, torej v tem primeru ne moremo uresničiti pogojev prostorskega akta o postavitvi pomožnih objektov.
Naloge pooblaščenih arhitektov
Lokacijska preveritev
Ali pooblaščeni arhitekt lahko izdela lokacijsko preveritev?
20. 11. 2023
Ne, v skladu s 138. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21.) elaborat lahko izdela le pooblaščeni prostorski načrtovalec.
Legalizacija
Kdo lahko kot pooblaščeni strokovnjak podpiše izjavo v dokumentaciji za legalizacijo objekta (1. odstavek 145. člena GZ-1)?
23. 8. 2023
145. člen GZ-1 določa »postopek legalizacije« ter podaja pogoje za izdajo odločbe o legalizaciji. 2. točka tega člena določa kot pogoj tudi »da sta dokumentacijo za legalizacijo podpisala projektant in pooblaščeni strokovnjak, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, in je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da dokumentacija izkazuje dejansko stanje objekta, da ni očitnih napak in da je objekt sposoben za uporabo«. 29. točka 3. člena GZ-1 določa pojem »pooblaščenega strokovnjaka ali strokovnjakinje«, ki je vpisana v ustrezni imenik v skladu s poklicnimi nalogami. Pooblaščeni strokovnjak za področje stavb je skladno s poklicnimi nalogami ZAID pooblaščeni arhitekt, kar pomeni, da je skupaj s projektantom, za katerega opravlja poklicne naloge skladno z ZAID, pristojen za potrditev dokumentacije za legalizacijo ter izjave, da na stavbi ni očitnih napak in da je stavba sposobna za uporabo.
Manjša rekonstrukcija
Ali lahko v primeru manjše rekonstrukcije tudi pooblaščeni arhitekt izda mnenje v primerih 1 – 11, kot so navedeni v Prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov?
28. 2. 2023
Ne, pooblaščeni arhitekt kot pooblaščeni strokovnjak s področja arhitekture lahko skupaj s pooblaščenim strokovnjakom s področja gradbeništva in ob pridobljenem soglasju občine poda mnenje samo v primeru točke 12 Priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov, ki določa vrste dopustnih del ki štejejo kot manjša rekonstrukcija in sicer »prizidava zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž in je zunanji rob stopnišča ali dvigala oddaljen od sosednjega objekta drugega lastnika več kot 4 m«.
Vodja projektiranja
Ali je lahko gradbeni inženir z žigom IZS in brez žiga ZAPS izdelovalec načrta arhitekture? Ali je lahko vodja projektiranja stanovanjske stavbe?
8. 5. 2023
Posameznik, ki ni pooblaščeni arhitekt, v nobenem primeru ne sme podpisovati načrtov arhitekture. Glede vodje projektiranje (oziroma odgovornega vodje projekta oziroma vodje projekta) pa zakonodaja, sploh v preteklosti, ni povsem enoznačna. Pred spremembo zakonodaje leta 2018, v času veljavnosti ZGO-1, posameznik brez pooblastila ZAPS ni mogel opravljati nalog odgovornega vodje projekta za stavbe. Po spremembi zakonodaje leta 2018, v času veljavnosti GZ in GZ-1, posameznik brez pooblastila ZAPS prav tako ne more opravljati nalog vodje projekta oziroma vodje projektiranja za stavbe, razen v obdobju med sprejetjem GZ-1 (19. 12. 2021) in sprejetjem ZZNŠPP (21. 7. 2022). Mnenje IZS glede interpretacije druge alineje 2. odstavka 14. člena GZ-1, ki izhaja iz ZZNŠPP, pa je sicer drugačno in sicer je stališče IZS da je vodja projektiranja lahko vsak izmed sodelujočih pooblaščenih strokovnjakov, ki za projektanta opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, zato takšni primeri za člane IZS ne predstavljajo disciplinske kršitve.
Vodja projektiranja
8. 3. 2023
Kdo je vodja projektiranja v primeru prenove osnovne šole, kjer se prenavlja električne inštalacije, posledično je potrebno izdelati Načrt s področja požarne varnosti ter zamenjati spuščene stropove in jih akustično preveriti.
V opisanem primeru ni pomembno, kdo od pooblaščenih strokovnjakov je vodja projektiranja.
Načrt krajinske arhitekture – mnenje MOP
9. 2. 218
Načrt požarne varnosti
Ali lahko pooblaščeni arhitekt izdela Načrt s področja požarne varnosti za manj zahteven objekt?
17. 4. 2023
GZ-1 je podaljšal veljavnost Pravilnika o zasnovi in študiji požarne varnosti, ki je bil sprejet v letu 2013. Pravilnik razvršča objekte glede na požarno zahtevnost, določa objekte, za katere je obvezna izdelava zasnove ali študije, ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati odgovorni projektant, ki izdeluje zasnovo ali študijo. 3. člen pravilnika določa obvezno izdelavo zasnove požarne varnosti (ZPV) za požarno manj zahtevne objekte, ki so določeni v prilogi 1. ZPV je obvezna v primeru gradnje novega požarno manj zahtevnega objekta in pri dozidavi, nadzidavi ali rekonstrukciji obstoječega objekta, ki bo po dozidavi, nadzidavi oziroma rekonstrukciji, spadal med požarno manj zahtevne objekte. 4. člen pravilnika pa določa obvezno izdelavo študije požarne varnosti (ŠPV) za požarno zahtevne objekte. ŠPV je obvezna v primeru gradnje novega požarno zahtevnega objekta in pri dozidavi, nadzidavi ali rekonstrukciji obstoječega objekta, ki bo po dozidavi, nadzidavi oziroma rekonstrukciji, spadal med požarno zahtevne objekte, ki so določeni v prilogi 1. Pravilnik prav tako opredeli, da lahko ZPV izdela odgovorni projektant, ŠPV pa odgovorni projektant, ki ima pooblastilo za projektiranje požarne varnosti. Odgovorni projektant po Zakonu o graditvi objektov je posameznik, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev, kar pa smo (bili) tudi pooblaščeni arhitekti.
Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23) v 14. členu opredeli vsebino načrtov projektne dokumentacije za izvedbo (PZI). V 6. točki tega člena so navedeni »Načrti s področja požarne varnosti«, kar pa ni skladno s prej omenjenim Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti. Načrtov s področja požarne varnosti tako pooblaščeni arhitekt ne sme izdelovati. Za požarno manj zahtevne objekte, za katere je skladno s še vedno veljavnim omenjenim pravilnikom predpisana zgolj zasnova požarne varnosti, predlagamo, da arhitekt, ki se odloči za njeno izdelavo, to izdela kot del načrta arhitekture, ali kot dodano vsebino k projektu (zasnove, elaborati, študije, ocene …).
Glej tudi:
Mnenje MOP glede izdelave zasnov in študij požarne varnosti
Vodja del
Ali lahko pooblaščeni arhitekt postane vodja del za manj zahtevne in zahtevne objekte? Kaj pa lesarski tehnik?
23. 2. 2023
Po veljavnih predpisih pooblaščeni arhitekt ne more postati vodja del.
Odgovor Inženirske zbornice Slovenije: Posameznik s srednjo tehnično izobrazbo lahko pridobi pooblastilo za vodenje posameznih del na zahtevnih in manj zahtevnih objektih, vodenje gradnje nezahtevnega objekta v kolikor opravi strokovni izpit za vodjo del. Posameznik si z izobrazbo univerzitetni diplomirani arhitekt ne more pridobiti pooblastila za vodjo del. Arhitektura ne spada med tehnično izobrazbo, ker združuje poleg tehničnih znanj še humanistična in družboslovna.
Vodja gradnje
Ali lahko kot pooblaščeni arhitekt, zaposlen v gradbenem podjetju, nastopam kot vodja gradnje?
23. 2. 2023
Žal ne, glede tega pa je že vložena pobuda za presojo ustavnosti.
Obligacijska razmerja in avtorske pravice
Projektantska pogodba
Naročnik ne želi plačati dodatnih sprememb projektne dokumentacije kljub predhodnemu pisnemu dogovoru. Ali lahko projektant zahteva plačilo in ali lahko odstopi od sodelovanja z naročnikom zaradi izgube zaupanja? Ali neporavnane obveznosti projektanta odvezujejo odgovornosti?
12. 10. 2023
V primeru sklenjenega pisnega dogovora mora naročnik opravljeno storitev plačati na osnovi izstavljenega računa. Če račun v dogovorjenem roku ni plačan, lahko projektant vloži predlog za izvršbo pri pristojnem sodišču. Način prekinitve nadaljnjega sodelovanja pa je odvisen od določil sklenjene pogodbe, npr. ali je pogodba sklenjena tudi za projektantski nadzor, izdelavo PID ali pridobivanje uporabnega dovoljenja, zato je smiselno, da glede konkretne pogodbe pridobite nasvet pravnika. Jamstva in odgovornost projektanta v skladu z Obligacijskim zakonikom in s tem povezani roki ostajajo v veljavi.
Kakšno je vaše mnenje o naslednjem členu v pogodbi za projektiranje: Izvajalec s podpisom zapisnika o predaji in prevzemu dokumentacije zagotavlja, da je izdelana projektna dokumentacija popolna ter v skladu z veljavno zakonodajo, tehničnimi predpisi, standardi in normami, na podlagi katere izvajalec gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del ne bo mogel zahtevati plačila dodatnih del zaradi nepopolne in pomanjkljive projektne dokumentacije. V nasprotnem primeru je izvajalec dolžan naročniku povrniti vso škodo, ki jo je povzročil naročniku. Če izvajalec škode ne poravna, je naročnik upravičen za plačilo unovčiti finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ali uveljaviti odgovornost projektanta skladno s 15. členom ZAID.
17. 4. 2023
Člen je sporen, napisan je preveč pavšalno in s tem je projektant preveč izpostavljen. Svetujemo pregled pogodbe s strani pravnika.
Projektant A je izdelal IDZ, DGD in PZI, nato je prišlo do zamenjave investitorja. Slednji želi nekaj sprememb v PZI, ki so bistvene za uporabnost objekta. Projektant A ne želi več sodelovati z investitorjem. Investitor poišče novega projektanta B, ki je pripravljen izdelati korekcije PZI. Kako lahko projektant B prevzame delo od projektanta A, če ta ne želi več sodelovati z naročnikom? K predelavi ne poda soglasja, ne privoli v prenos avtorskih pravic, ne želi izročiti naročniku datotek z načrti. Ali se izdela dodaten PZI – poleg izvornega, ki je na gradbišču, še korekcija? Kako je z odgovornostjo? Kdo je vodja projektiranja?
5. 4. 2023
Za predelavo načrtov je treba dobiti soglasje prejšnjega projektanta, torej urediti prenos materialnih avtorskih pravic predelave in se dogovoriti za izročitev odprtih datotek, če prenos pravice predelave na naročnika ni bil dogovorjen že v pogodbi. Pomembno je tudi, če je bilo s pogodbo naročniku dano dovoljenje za nadaljnji prenos pravic (na tretjega, torej tudi na novega investitorja) – to dovoljenje se nikoli ne predpostavlja. Brez tega odsvetujemo našim članom sodelovanje pri projektu. Morda lahko sami poskušajo vzpostaviti dialog in pridobijo pravico predelave. S stališča investitorja pa je priporočljivo zbrati dokaze o napakah, pri čemer je potrebno odgovoriti na vprašanje, če so izključno krivda projektanta, in dokaze in razloge za projektantovo zavračanje sodelovanja. Projektantu jih mora naročnik ustrezno in pravočasno notificirati in od njega zahtevati odpravo, sicer lahko naročnik enostransko odstopi od pogodbe. Svetujemo sodelovanje pravnika. Glede projektne dokumentacije pa je potrebno izdelati čistopis PZI. Odgovornost prevzame zadnji projektant, saj se gradi po njegovem načrtu. Če so v prejšnjem načrtu pomanjkljivosti, jih je dolžan ugotoviti in odpraviti oziroma opozoriti naročnika, to pa ne razveže prejšnjega projektanta odgovornosti za škodo zaradi strokovnih napak, ki jih je storil.
Avtorske pravice
Glej tudi avtorstvo
Ali lahko projektant predeluje oziroma dodeluje projektno dokumentacijo brez sodelovanja ali soglasja ostalih avtorjev? Pri izdelavi idejne zasnove (IDZ) je sodelovalo več arhitektov, ki so v idejni zasnovi navedeni kot avtorji, niso pa zaposleni pri projektantu, ki je z naročnikom sklenil pogodbo za projektiranje. Pri izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI) projektant ne želi sodelovati z ostalimi avtorji.
23. 8. 2023
Brez sklenjenega dogovora z ostalimi avtorji o prenosu avtorskih pravic projektant ne sme predelovati ali dodelovati projektne dokumentacije. Za urejanje razmerij pri konkretnih pogodbah je smiselno pridobiti nasvet pravnika.
Ali je za rekonstrukcijo neizkoriščenega podstrešja za namen umestitve vsebin, ki pri razpisu javnega arhitekturnega natečaja za stavbo niso bile predvidene, potrebno soglasje avtorjev?
7. 6. 2023
Podstrešje je del celotne stavbe, zato pri predvidenem posegu načelno obstaja možnost poseganja v avtorske prvine obstoječega avtorskega dela, npr. zunanji izgled. Dobra strokovna praksa v arhitekturnem smislu bi bila, da avtorji celotnega objekta projektirajo tudi podstrešje, četudi nove vsebine niso bile del natečaja. V primeru, da rekonstrukcijo projektira drug projektant, je smiselno od avtorjev pridobiti soglasje k predvideni rešitvi. Soglasje avtorjev iz 44. člena ZASP ne pomeni prednostne pravice predelave, zato se po našem mnenju soglasje lahko izda le na podlagi predvidene rešitve, ne pa abstraktno in vnaprej, brez predložitve idejne zasnove. V kolikor projektna rešitev ne posega v bistvene elemente avtorskega dela menimo, da avtor nima podlage za zavrnitev izdaje soglasja.
Ali je za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti neizkoriščenega podstrešja osnovne stavbe potrebno soglasje avtorjev prizidka, ki je bil k tej stavbi zgrajen na podlagi javnega arhitekturnega natečaja? Podstrešje se nahaja izključno nad osnovno stavbo in nima nobene povezave s prizidkom.
11. 5. 2023
Če osnovna stavba ni del natečajne rešitve, potem ima lastnik objekta pravico objekt predelati brez soglasja avtorja prizidka, ki je bil zgrajen na osnovi natečaja.
Ali je potrebno soglasje izdelovalca IDZ, DGD in PZI, če drug projektant izdela PID?
20. 4. 2023
Ne, izdelava PID ni predelava avtorskega dela niti poseg v avtorske pravice, ker gre za evidentiranje obstoječega stanja. Težava nastane pri uporabi obstoječih načrtov ali računalniških datotek, glede tega se je potrebno posebej dogovoriti z njihovim izdelovalcem oziroma s projektantom predhodnih faz.
Kako se rešuje težava pri prenosu materialnih avtorskih pravic v naslednjem primeru: Prvi projektant je za naročnika izdelal IZP ter DGD. Za izdelavo PZI in PID projektant ne želi več sodelovati z naročnikom. Drugi projektant se je z naročnikom dogovoril za izdelavo PZI in PID z manjšimi prostorskimi racionalizacijami znotraj stavbe, ki ne vplivajo na izdano gradbeno dovoljenje, ki jih prvi projektant ni bil pripravljen uskladiti z naročnikom.
22. 3. 2023
Od prejšnjega arhitekta – avtorja je potrebno pridobiti materialno pravico predelave. Če ni zainteresiran za nadaljevanje projekta, najbrž ne bo težav. Dovolj je, da pošlje kratko izjavo preko elektronske pošte, da prenaša pravico predelave na naročnika ali na vas. Če se ne odziva, pošljite prošnjo priporočeno s povratnico. Več o tem najdete na spletni strani ZAPS, na podstrani o avtorstvu: https://zaps.si/poklicna-praksa/opravljanje-dejavnosti/avtorstvo/, posebno v gradivu Ravnanje v primeru poseganja v avtorsko delo, ki je priloga h kodeksu ZAPS in je prav tako dostopno na spletni strani ZAPS.
Naročnik želi svoj objekt energetsko sanirati, preurediti avlo in druge notranje prostore. Objekt je zgrajen leta 1992, ni pod zaščito ZVKDS in ni znano, da bi bil nagrajen. Ali ima naročnik do avtorja kakšne obveznosti?
20. 2. 2023
Ne, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah pravi v 44. členu:
»(1) Lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta lahko to delo prosto predela.
(2) Pri izvajanju določb prejšnjega odstavka mora lastnik upoštevati avtorjevo pravico do spoštovanja dela.
(3) Kadar je bil objekt nagrajen na javnem natečaju, mora lastnik pridobiti soglasje avtorja. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave.«
Kako lahko preverim avtorstvo obstoječega objekta v Ljubljani?
4. 1. 2023
Priporočamo Arhiv mesta Ljubljane, za razumevanje avtorskih pravic pa je na spletni strani ZAPS objavljen vodnik po avtorskem pravu.
Požarna varnost
Tehnična smernica
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
Pogoji za opravljanje dejavnosti
Ali izpolnjujem pogoj za opravljanje dejavnosti, če imam najmanj polovico deleža v družbi (d.o.o.) in sem pooblaščeni arhitekt/inženir, nisem pa poslovodni organ?
ZAID v tretjem odstavku 5. člena določa, kako lahko pooblaščeni arhitekti in inženirji opravljajo svoje poklicne naloge. Bistveno je, da so ali samostojni podjetniki ali v delovnem razmerju ali temu razmerju primerljivem odnosu. Torej da poklicne naloge opravljajo stalno in trajno. Iz vašega vprašanja ni razvidno, če izpolnjujete pogoje po omenjenem 5. členu ZAID.
V drugem odstavku 14. člena ZAID pa so določeni pogoji za opravljanje dejavnost na področju poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev. V drugi alineji drugega odstavka tega člena je določen pogoj zaposlitve pooblaščenega arhitekta ali inženirja v družbi ali druga možnost, ki je več kot polovični poslovni delež pooblaščenih arhitektov ali inženirjev v družbi, pri čemer mora biti eden izmed njih tudi poslovodni organ. Iz vašega vprašanja ne izhaja, da bi družba izpolnjevala naštete pogoje, saj ni razvidno, da bi imela zaposlenega pooblaščenega arhitekta ali inženirja v družbi, niti ni razvidno, da bi bil direktor družbenik, ki je pooblaščeni inženir.
Če ta pogoj ni izpolnjen, bo morala vaša družba zaposliti pooblaščenega arhitekta, med katerimi ste lahko tudi vi, s čimer sami zadostite pogoju iz 5. člena ZAID, družba pa zadosti pogoju iz 14. člena ZAID.
Ali sta odstavka: “…ali če imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji” in “gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti iz tega zakona in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ” med seboj povezana ali moraš izpolnjevati le enega oziroma drugega za opravljanje dejavnosti?
V drugi alineji drugega odstavka 14. člena ZAID sta navedena stavka povezana z veznikom »in« kar pomeni, da je treba izpolnjevati oba pogoja, torej istočasno s tem da imajo najmanj polovico deležev v družbi pooblaščeni arhitekti ali inženirji ali da ima polovico deležev drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti, mora biti v enem ali v drugem od teh pogojev hkrati izpolnjen pogoj, da je eden od teh pooblaščenih arhitektov ali inženirjev tudi poslovodni organ.
Ali gre pri krajšem delovnem času za vse oblike skrajšanega delovnega časa ali samo v posebnih primerih (invalid, začasno nezmožen za delo in starši mlajših otrok)?
Pri pojmu »krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja« iz druge alineje drugega odstavka 14. člena ZAID gre za posebne primere krajšega delovnega časa, ki so trenutno našteti v prvem odstavku 67. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tam je omenjen krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. To pomeni, da krajši delovni čas ne vključuje vseh oblik krajšega delovnega časa.
Po izidu nove zakonodaje nisem v sprejetih zakonih zasledil, kako bo urejeno glede pooblaščenih inženirjev, ki smo že v pokoju. Sam imam pooblastila za projektanta, vodjo del in nadzornika po ZGO-1C. Sem pa tudi 75% lastnik firme. Kako bo z že delujočimi projektivnimi biroji. Sam sem 75% lastnik projektivnega biroja, upokojen, zaposleni pa nima statusa pooblaščenega inženirja. Bo mogoče delovanje biroja naprej?
Glede družbe je treba pojasniti, da bo morala projektantska družba, v kateri imate 75 % poslovni delež, v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 14. člena ZAID zaposliti pooblaščenega arhitekta ali inženirja za polni delovni čas, ali v posebnih primerih za krajši delovni čas (delni upokojenec, delni invalid, začasno ne zmožen za delo ali starši mlajših otrok), kot pojasnjeno v nadaljevanju. Ta oseba ste lahko tudi vi. Prehodno obdobje za izpolnitev pogojev za opravljanje dejavnosti je eno leto po začetku uporabe ZAID, to je do 1. 6. 2019.
V zvezi z upokojenci je treba še pojasniti, da se lahko v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 14. člena ZAID zaposlitev izvede tudi za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Slednje je urejeno v prvem odstavku 67. člena Zakona o delavnih razmerjih (ZDR-1), kjer je omenjen krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. V skladu z določbo 40. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki bo stopil v veljavo 1. 1. 2018, pa je mogoče pridobiti pravico do delne pokojnine, če posameznik za preostali del ostane v obveznem zavarovanju, kar pomeni, da je za preostali del še vedno v delovnem razmerju ali samostojni podjetnik. Če ste torej upokojenec, bi primarno morali na podlagi 40. člena ZPIZ-2 zaprositi za izplačevanje delne pokojnine, ker bi za preostali del še vedno plačevali ustrezne prispevke, s čimer bi zadostili pogoju, da ostanete pooblaščeni arhitekt ali inženir.
Ali ZAID v čemerkoli prepoveduje, da fakulteta prevzame projektantski posel?
Fakulteta lahko prevzame projektantski posel pod pogojem, da izpolnjuje vse pogoje iz 14. člena ZAID.
Glede na nova določila ZAID, bo moral biti inženir zaposlen za polni ali skrajšani delovni čas v podjetju, ki opravlja inženirske dejavnosti. Lepo prosim za pojasnilo, kako lahko uredim zadeve v mojem primeru; za določen čas do decembra 2018 sem zaposlena za 8 ur dnevno kot vodja kohezijskega projekta na javnem podjetju. Poleg tega opravljam inženirske storitve s svojim podjetjem v obliki d.o.o.. Ali se lahko zaposlim v svojem podjetju za dodatni dve uri/dan, da bom imela status urejen skladno z zakonodajo?
Naslednje vprašanje pa je iz naslova dejavnosti. Pri AJPESU imam registrirano dejavnost pod šifro 71.129 (druge inženirske dejavnosti in svetovanje). Primarna dejavnost je opravljanje nadzora, poleg tega pa izdelujem tudi popise in ocene investicij. Ali je šifra dejavnosti ustrezna?
Dodatna zaposlitev (dve uri na dan) v vašem podjetju vam ne bo omogočala opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 14. člena ZAID je mogoča zaposlitev s krajšim delovnim časom v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Slednje je urejeno v prvem odstavku 67. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), kjer je omenjen krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Če ste zaposleni pri drugem delodajalcu, se krajša zaposlitev v vaši družbi ne bo upoštevala. To pomeni, da bo vaša družba lahko opravljala dejavnost le, če bo imela zaposlenega pooblaščenega arhitekta oziroma inženirja za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih ali pa če boste hkrati vi kot najmanj polovična lastnica družbe obenem tudi poslovodni organ (direktorica družbe).
Šifra dejavnosti je ustrezna, saj šifra 71.129 vključuje tudi gradbeni nadzor pri graditvi objektov in tehnično svetovanje. To pomeni, da s šifro dejavnosti družba izpolnjuje pogoj iz prve alineje drugega odstavka 14. člena ZAID, izpolnjevati mora pa še ostale.
Če želim opravljati delo pooblaščenega inženirja, imam dva načina (polno sem zaposlen v neinženirskem podjetju) ali ustanovitev tako imenovanega popoldanskega s.p. ali kot delovno pravno razmerje (kot prokurist) s podjetjem (d.o.o. ali d.n.o.), katerega sem družbenik.
Ali je tukaj kakšna omejitev? Npr. da bi bil družbenik samo 1%, vendar imenovan kot prokurist.
Se pa razume, da bi podjetja vsa izpolnjevala pogoje iz ostale zakonodaje (zavarovanje, šifre dejavnosti itd.)
V skladu z določbo druge alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID lahko pooblaščeni arhitekti in inženirji svoje poklicne naloge opravljajo stalno in trajno med drugim tudi na podlagi delovnega razmerja v gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona. Iz te določbe sledi, da delo pooblaščenega inženirja ne morete opravljati, če ste že zaposleni za polni delovni čas v neinženirskem podjetju.
V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 14. člena ZAID ne bo mogoče opravljati poklicnih nalog pooblaščenega inženirja v »popoldanskem s.p.«, saj dejavnost popoldanskega s.p. ne bo več mogoča. V ZAID namreč piše, da mora fizična oseba, ki samostojno opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost, le to opravljati za polni delovni čas oziroma za krajši delovni čas le v primeru razlogov po ZDR.
V primeru, da sklenete delovnopravno razmerje za polni delovni čas v gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti, izpolnite pogoj iz druge alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID, hkrati pa bo gospodarski subjekt izpolnil pogoje iz druge alineje drugega odstavka 14. člena ZAID za opravljanje dejavnosti, saj bo zaposloval pooblaščenega inženirja za polni delovni čas. Če v tem primeru opravljate še funkcijo prokurista v družbi, ni bistveno, saj je pomembno, da ste v delovnem razmerju za polni delovni čas v družbi, ki opravlja arhitekturno ali inženirsko dejavnost. Prav tako v takšnem primeru ni odločilno, da ste družbenik v družbi, kjer ste zaposleni.
V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 14. člena ZAID lahko dejavnost na področju poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev opravlja tudi gospodarski subjekt, pri katerem imajo najmanj polovico deležev v družbi družbeniki, ki so pooblaščeni arhitekti ali inženirji in je eden od pooblaščenih arhitektov ali inženirjev hkrati poslovodni organ. Iz tega izhaja, da mora družba imeti vsaj polovico poslovnih deležev v lasti pooblaščenih inženirjev ali arhitektov. Ta možnost za vas ni optimalna, saj z njo ne izpolnite pogojev iz 5. člena ZAID. Pojasniti je treba tudi, da prokurist v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ni poslovodni organ družbe, temveč je pooblaščenec družbe.
Kaj če sem lastnik podjetja?
Kot imetnik poslovnih deležev v družbi boste morali izpolniti pogoje za opravljanje poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev določenih v 5. členu ZAID. Gospodarski subjekt pa bo moral za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti izpolnjevati tudi pogoje iz 14. člena ZAID.
Gre za podjetje, ki se ukvarja z geodetskimi storitvami. Ali mora biti pooblaščen inženir s področja geodezije zaposlen za polni delovni čas že 01.06.2018 ali se lahko zaposli za polni delovni čas šele 01.09.2018? Seveda želimo celoten čas opravljati geodetske storitve. Prosim še, da navedete, kateri členi zakona to opredeljujejo.
Prehodno obdobje za prilagoditev načina opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev je šest mesecev po začetku uporabe zakona, torej od 1. 6. 2018 do 1. 12. 2018. Pooblaščeni inženir s področja geodezije je lahko polno zaposlen šele z dnem 30. 11. 2018, saj mora do 1. 12. 2018 poslati dokazila o načinu opravljanja poklicnih nalog in dokazila o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo, sicer mu bo IZS po uradni dolžnosti izdala odločbo o mirovanju.
Prehodno obdobje za pooblaščene inženirje s področja geodezije je določeno v drugem odstavku 56. člena ZAID.
ZAID prinaša novo regulacijo in sicer PI-PRom.inž. Zanima me, kako naj se po novem opredelim, glede na to da projektiram na področju cest. Projekt ceste (cestnega priključka, parkirišča, zunanje ureditve objekta, križišča..) je sestavljen iz gradbeno-tehničnih načrtov (vanje sodijo tudi situacije prometnih ureditev – postavitev signalizacije), iz prometnih študij (prometna študija cestnega priključka, prometna študija križišča) in iz elaboratov začasnih prometnih ureditev – cestnih zapor (večino cest se gradi pod prometom). Vse zgoraj našteto se med seboj nerazdružljivo prepleta (Pravilnik o projektiranju cest, Pravilnik o cestnih priključkih…). Nova regulativa to deli na dva dela PI in PI-PRom.inž. Gradnja cest in pade pod PI, ostali prometni del pa pod PI-PRom.inž. To razumem enako, kot bi letalu odstranili krila. Poklic, ki ga opravljam 10 let se torej ukinja. Prosim za posredovanje širših nalog, ki jih bo lahko opravljal PI-PRom.inž., da se bom lahko v prihodnjih 6 mesecih pripravil na spremembe zakonodaje.
Po ZGO-1 je regulirano le področje izdelave načrtov gradbenih konstrukcij in gradbenih načrtov, med drugim tudi s področja cestne infrastrukture. Temu se reče projektiranje.
Področje izdelave elaboratov, študij ipd. s področja prometa v ZGO-1 ni regulirano, kar pomeni, da lahko te izdelke do 1.6.2018 izdela vsakdo, ki prejme naročilo. Po ZGO-1 in ZAID se temu reče načrtovanje (in ne projektiranje), ker ne gre za izdelavo načrtov.
Tudi v bodoče bodo gradbeni načrti ceste (cestnega priključka, parkirišča, zunanje ureditve objekta, križišča..) sodili v pristojnosti pooblaščenih inženirjev s področja gradbeništva (PI-G).
Zagotovo bo izdelava prometnih študij (prometna študija cestnega priključka, prometna študija križišča) ipd. sodila v pristojnost pooblaščenih inženirjev s področja prometnega inženirstva (PI-Prom).
Noben poklic se s tem ne ukinja. Nasprotno, področje prometnega inženirstva se regulira.
Prosili ste, da vam posredujemo širše naloge, ki jih bo lahko opravljal PI-PRom.inž.. Naloge določa zakon in so zapisane v 4. členu ZAID.
Prosim za razlago ali je glede na nov Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) lahko arhitekt oz. pooblaščeni inženir zaposlen v dveh različnih birojih – v vsakem biroju za polovični delovni čas, v obeh birojih pa nastopa oz. opravlja naloge » odgovornega vodje projekta.«
Pooblaščeni arhitekt ali inženir je lahko zaposlen za polovični delovni čas v dveh gospodarskih subjektih, ki izpolnjujeta pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah ZAID (14. člen).
Na tukajšnjem ministrstvu smo prejeli vaša vprašanja v zvezi z novo zakonodajo. Navajate, da ste v biroju trije partnerji in od vas samo eden izpolnjuje vse pogoje za pooblaščenega arhitekta. Do zdaj ste se držali dogovora in imeli delo razdeljeno na strokovno svetovanje, marketing in organizacijsko vodenje (odgovorni vodja projektov) poleg vsega ostalega dela, ki je sestavni del v projektivnem biroju. Eden izmed partnerjev se je odločil, da bo kot vodjo projekta imenoval kolega, ki v biroju dela samo kot zunanji sodelavec (s.p.) in se je po 1. 6. 2018 vpisal v imenik zbornice. Z birojem nima urejene nikakršne podjemne pogodbe. Ali morate po novi zakonodaji ločiti vlogo pooblaščenega projektanta in vodje projekta? Oba sta namreč v celoti soodgovorna za izvajanje dobre prakse. Ali je lahko vodja projekta arhitekt, ki ima urejen delovni odnos z birojem samo s podjemno pogodbo – verjetno pa mora imeti urejeno zavarovanje kot s.p., če prodaja oziroma bo opravljal v biroju storitev vodje projekta? Pooblaščeni arhitekt pa ostaja le tisti, ki ima v biroju urejen status zaposlenega oziroma je v rednem delovnem razmerju? Ali si prav razlagate novi Gradbeni zakon in ZAID?
Obenem sprašujete, kaj se bo štelo kot dokazilo za legalizacijo objektov daljšega obstoja (pred letom 1967 obstajajo aero posnetki, kaj bomo tokrat uporabili kot dokazilo)?
Uvodoma pojasnjujemo, da je časa za prilagoditev novim pogojem za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po ZAID eno leto od začetka njegove uporabe, to je do 1.6.2019. Po tem datumu bodo morali vsi udeleženci izpolnjevati nove, relativno strožje pogoje. Za navedeno projektivno podjetje to pomeni, da (to je ena od opcij iz 14. člena ZAID) mora imeti vsaj enega zaposlenega (polni delovni čas ali krajši v posebnih primerih po ZDR), ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta in inženirja. Če bo torej partner, ki izpolnjuje pogoje za PI/PA polno zaposlen v podjetju, bo to podjetje lahko po 1.6.2019 nemoteno poslovalo še naprej.
Kar se tiče sodelovanja zunanjih sodelavcev, GZ ne onemogoča situacije, da projektant za izdelavo projektne dokumentacije sodeluje tudi z zunanjimi sodelavci. GZ namreč glede pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki niso zaposleni pri projektantu, ki izdeluje dokumentacijo, v prvem odstavku 12. člena GZ določa, da če projektant za izdelavo projektne dokumentacije ne razpolaga s svojimi pooblaščenimi arhitekti in inženirji ustreznih strok s primernim strokovnim znanjem in izkušnjami, mora skleniti pogodbo z drugim projektantom, ki takšne pooblaščene arhitekte in inženirje ima.
Vendar je za vodjo projekta v tretjem odstavku istega člena postavljena strožja zahteva in sicer, da mora projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje (vodja projekta) in ki zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Dikcija, da »zanj opravlja poklicne naloge« se bistveno razlikuje od dikcije v prvem odstavku 12. člena glede sodelovanja z drugim projektantom in njegovimi kadri in po našem mnenju pomeni, da mora vodja projekta opravljati poklicne naloge v imenu in za račun projektanta, ki je prevzel opravljanje storitve izdelave projektne dokumentacije in ne v imenu in za račun projektanta podizvajalca. To pomeni, da mora biti pri nosilnem projektantu zaposlen ali pa opravljati poklicne naloge na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik oziroma eden od načinov iz tretjega odstavka 5. člena ZAID.
Glede objektov daljšega obstoja pa odgovarjamo, da lahko kot dokazilo služi vsak dokaz, ki ga omogočajo predpisi o splošnem upravnem postopku, tudi aerofoto posnetki, ki so služili za legalizacijo objektov, zgrajenih pred letom 1968 skladno s 197. členom ZGO-1.