18. Zbor ZAPS: poročilo o dogodku
Novica
Aktualno
Kako uskladiti določanje površin?
18. Zbor ZAPS je potekal v okviru priprave novega pravilnika za določanje površin in prostornin objektov, ki ga pripravlja delovna skupina, sestavljena iz članov ZAPS, IZS in MNVP. Uvodoma so trije člani delovne skupine predstavili razloge in ključne dileme, s katerimi se soočajo ob pripravi pravilnika. Nov pravilnik, ki bo določal strokovne izraze in pravila za izračun površin ter prostornin, bo nadomestil razveljavljeni standard SIST ISO 9836, ki ostaja v uporabi do uveljavitve novega.
Namen novega pravilnika je odprava številnih nejasnosti pri določanju površin in prostornin, prilagoditev za zakonodajno uporabo ter dodajanje novih kazalnikov (npr. površina ovoja stavbe, površina pod stavbo).
Izkušnje strokovne pomoči članom in disciplinskih postopkov na ZAPS kažejo, da so vprašanja, povezana s tolmačenjem strokovnih izrazov in načinom izračunavanja površin, med najbolj pogostimi. Neusklajenost izrazov povzroča oteženo komunikacijo ter dolgotrajne in včasih tudi neuspešne upravne postopke.
Najbolj izpostavljeni strokovni izrazi, ki se trenutno neusklajeno uporabljajo v občinskih prostorskih načrtih (OPN), so etaža, pritličje, klet, podstreha, gabariti, bruto volumen, podzemni/nadzemni deli stavbe. Primerjava nekaterih analiziranih OPN kaže velike razlike v definicijah. Predstavljen je bil primer, ko je bilo vprašanje, ali se podstrešni prostor šteje za etažo, predmet dolgega sodnega postopka.
Za odpravo neurejenosti in nejasnosti so predlagani naslednji ukrepi:
- Nadomestitev SIST ISO 9836 in povezanih strokovnih izrazov na področju prostorskega načrtovanja, projektiranja, evidentiranja in prostorskega načrtovanja v novem
- Uskladitev in razmejitev terminologije z obveznim prevzemom določb mednarodnega standarda SIST ISO 6707.
- Izdelava Pojmovnika na nacionalni ravni s pojmi, grafičnimi prilogami in dodatnimi
- Določitev odmikov na nacionalni ravni, ki se določajo med stavbami in glede na višino in namen objekta.
Cilj je vzpostaviti poenoten pojmovnik za enotno strokovno komunikacijo v postopkih načrtovanja, dovoljevanja ter uporabe objektov.
Razprava na dogodku je potrdila uvodno oceno, da je na področju določanja površin in prostornin stavb prisotna »entropija« in terminološka neusklajenost. Osnovni namen novega pravilnika je vzpostavitev reda, vendar se pojavljajo številni izzivi, zlasti pri usklajevanju z obstoječo zakonodajo in prostorskimi akti. Izpostavljeni so bi nekateri vidiki oteženega dela zaradi neenotne terminologije:
- Upravni delavci pogosto ne razumejo strokovne Pojavlja se tudi problem, kako pravilno definirati uporabno površino.
- Pritličje in etažnost: Včasih je vprašljiva smiselnost poimenovanja posameznih etaž oziroma definiranja števila etaž v prostorskih aktih, namesto določitve višine (v metrih), saj to lahko privede do zlorab. Zaradi velikih razlik v prostorskih kontekstih slovenskih občin (raven teren, naklon) je bilo posebej izpostavljeno, da bi morala biti definicija pritličja domena prostorskih aktov (PA), ne pa pravilnika o površinah. Kljub temu je definicija pritličja v PA potrebna, saj se nanj vežejo druga določila prostorskih aktov.
- Nadrejenost pravilnika: Postavljeno je vprašanje, ob tem pa tudi skrb, ali je mogoče z novim pravilnikom »povoziti« definicije, določene v obstoječih občinskih prostorskih aktih (OPN). Ker so ti odloki že sprejeti in v veljavi, takojšnja uskladitev ne bo mogoča, prav tako pa je bilo pojasnjeno, da je zaradi hierarhije predpisov v državi neposredna uporaba pravilnika v odlokih o OPN otežena (vprašanje razmerja med GZ in ZUreP ter njunimi podzakonskimi akti).
- Nujna je povezanost novega pravilnika z ostalo zakonodajo, vključno z davkom od premoženja v nepremičninah, ki se prav tako obračunava glede na površino.
- Izziv je tudi določitev osnove za izračun komunalnega prispevka – ali naj se obračunava glede na neto tlorisno površino (NTP) ali pa bi bilo bolje, da se izračunava glede na bruto
- Nujna je uskladitev med arhitekti in geodeti za poenotenje
- Predlagano je, da bi vpis stavbe v Kataster nepremičnin lahko izvedel tudi projektant (za notranje površine), geodet pa bi bil zadolžen le za zunanji obod
- Možnost definicije volumna kot osnova v PA: Občina Bled je že sprejela zanimiv pristop, kjer so določeni le volumni objekta, ne pa površine.
- Raje več kot manj: Pravilnik naj določa raje več kot manj, saj vse, kar ni definirano s predpisom, določi sodišče.
- Standardizacija odmikov: Odmiki bi se morali standardizirati na nivoju države. Novi pristopi so že definirani v Priročniku Regulacijski elementi (Državni prostorski red), nekatere občine pa jih že prenašajo v določila prostorskih aktov (Občina Novo Mesto).
- V praksi se izkaže smiselno, če projektanti v dokumentacijo ne vpisujejo več (samo) etažnosti, določajo se predvsem (ali samo) višine.
- PID mora biti osnova za vpis stavbe v kataster nepremičnin.
- V prostorskih aktih ni potrebno vedno uporabljati vseh urbanističnih kazalnikov, npr. izraba in zazidanost lahko določata višino,…
- Za določanje površin in prostornin je dober primer švicarski standard (SIA 416), ki je v uporabi že več kot pol V Švici v primeru nejasnosti tolmačenje podaja posebna strokovna komisija.
- Testiranje in čas: Predpis bo treba testirati, saj bo za usklajevanje s celotnim sistemom potreben čas in izkušnje.
Izjava 1:Dr. Jernej Ćervek, ministrstvo za naravne vire in prostor
Izjava 2: Vlado Krajcar, generalni sekretar ZAPS
Izjava 3: Slavko Gabrovšek, arhitekt, Projektna skupina za gradbeno zakonodajo
Projekt Zbori ZAPS sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor.