CELOVITA PRENOVA SNG DRAMA LJUBLJANA

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Predmet natečaja:
prenova historičnega objekta Drama in preveritev različnih variant in konceptov celovite prenove ter pridobiti najkvalitetnejšo rešitev in izbrati izdelovalca projektne dokumentacije.

Predmet natečaja v posameznih stopnjah je:
I. stopnja: zasnova celovite prenove SNG Drama Ljubljana,
II. stopnja: korekcija zasnove v skladu s priporočili ocenjevalne komisije.
Izmed prispelih natečajnih rešitev na I. stopnji bo ocenjevalna komisija izbrala 3 (tri) najprimernejše rešitve, izdelala zanje priporočila v skladu s projektno nalogo in povabila izbrane kandidate na II. stopnjo.

Portal JN

Naročnik: SNG DRAMA LJUBLJANA
Rok oddaje: 10.3.2017
Zaključno poročilo komisije: 15.6.2017

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
Milan Tomac, univ. dipl. inž. arh.

Namestnik predsednika:
Igor Samobor

Člani:
prof. Gangoly, univ. dipl. inž. arh.
Jadranka Grmek, univ. dipl. inž. arh.
prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh.
prof. mag. Peter Gabrijelčič, univ. dipl. inž. arh.
Miroslav Benulič, univ. dipl. inž. arh.

Namestnika članov:
Rok Žnidaršič, univ. dipl. inž. arh.
Iztok Vadnjal

Poročevalec za arhitekturo:
Primož Hočevar, univ.dipl.inž.arh.

Izvedenec za tehnologijo:
Ivica Fulir

Izvedenec za strojne instalacije:
Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. stroj.

Izvedenec za kulturno dediščino:
Marija Režek Kambič

Skrbnica natečaja:
mag. Špela Kryžanowski, univ. dipl. inž. arh.

13. 9. 2017

Vabilo na razstavo

Razstava

Otvoritev razstave bo v sredo 13.9.2017 ob 17.00 uri v historični stavbi Drame v Ljubljani. Razstava bo na ogled do oktobra 2017, pol ure pred predstavami na velikem odru in po predstavah. Vodstva po razstavah: 18., 26. in 28. 9. ob 17.00. Potrditve na iztok.vadnjal@drama.si.
Vljudno vabljeni.

Vabilo

Plakati

Avtorji:

Matija Bevk, univ. dipl. inž. arh.
Vasa J. Perović, MA BiA
Samo Bojnec, abs. arh.
Valentin Tribušon, abs. arh.
Urban Petranovič, univ. dipl. inž. arh.
Mitja Usenik, abs. arh.
Irene Salord Vila, arq.
Andrej Ukmar, univ. dipl. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Poglavitno izhodišče predloga izhaja iz razumevanja narave sodobnega gledališča. To postaja vedno bolj odprta, z vsakdanjim življenjem tesno prepletena umetniška dejavnost, ki hoče ves čas nagovarjati publiko. Sodobno gledališče se potemtakem dogaja tudi med predstavami, igra se z uprizoritvijo ne prične niti ne konča. Predlagana rešitev bo gledališču s pomočjo arhitekture zagotovila, da bo lahko v stalnem stiku z javnim življenjem na ulici, ki je tudi neka vrsta stalnega gledališča na prostem, kjer se tudi odvijajo drame in komedije.

Gledališče je javna umetnost, ki se prenaša v javni prostor in z njim ves čas komunicira. S to predpostavko obravnavajo avtorji novo prizidano krilo kot uprizoritveni stroj, ki naj poleg priprave predstav aktivira tudi javni prostor pred gledališčem in ob njem. Izravnan skupni prometni prostor pred gledališčem je podaljšan preko stranskih ploščadi do prizidanega krila in vhoda vanj. Gledališki trg zagotavlja neovirano gibanje pešcev, kolesarjev vozil za dostavo in kratko postajanje. Enotno tlakovana ploščad z nizkim zelenjem sledi kompoziciji prvotne vrtne ureditve in pušča neovirane poglede na prenovljeno in prizidano gledališče. Obstoječ dostop v gledališče je ohranjen preko starega vhoda z manjšim sklopom garderob. Nov dostop je urejen iz stranskega trga ob Slovenski cesti preko novega stopnišča neposredno v veliki foyer, ki je vkopan prečno pod gledališko dvorano in naravno osvetljen skozi talne svetlobnike. V velikem, večnamenskem foyerju so glavne garderobe, spremljajoči prostori in neposreden dostop do Male drame.

Ključ predlagane zasnove je vgradnja novega, velikega foyerja pod obstoječo gledališko dvorano in stranskima trgoma. Nova sprejemna dvorana postane prostorno vozlišče poti obiskovalcev gledališča do glavne dvorane, Male drame in eksperimentalnega odra, kamor dostopajo obiskovalci preko starega vhoda in neposredno iz ulice. Pridobljen prostor omogoča tudi sprostitev obstoječih predprostorov in hodnikov v starem gledališču. Povečanje obstoječega gledališča je zasnovana v treh vzporednih pasovih, ki po preizkušenem, logičnem sosledju združujejo povezovalne in produkcijske prostore ter prostore zaposlenih. Novo prizidano stavbo deli odrski stolp na tehnično in umetniško krilo, kjer je zagotovljeno nemoteno in povezano odvijanje priprav in izvedbe predstav. Po prerezu umetniškega krila so od spodaj navzgor razporejeni prostori Male drame na nivoju velikega foyera v kleti, eksperimentalnega odra na nivoju pritličja in v nadstropju vadbenega odra zraven garderob, umetniškega vodstva in telovadnice. Na ta način so posamezni programski sklopi zgoščeni in funkcionalni sklopi tesneje povezali tako po tlorisu kot prerezu. Neposredni dostopi in primerno široke poti med njimi so kratke in pregledne, da zagotavljajo tekoče odvijanje notranjega prometa, opravil in procesov v gledališču. Ločene poti so še posebej pomembne tako za neovirano upravljanje težkega in lahkega transporta kot za praznjenje oziroma polnjenje dvoran pred in po predstavah.

Avtorji predloga so se veliko ukvarjali z bistvenim vprašanjem, na kakšen način in v kakšni obliki povrniti dostojanstvo staremu gledališču. Funkcionalno prenovo stare dvorane so omejili na nujne, minimalne posege za izboljšanje uporabnosti stavbe, ki obsegajo nova stopnišča in dvigala, vstavljena v obstoječe jaške in niše ter prestavitev servisnih prostorov v nov veliki foyer, s čimer so povečali prostornost in prehodnost komunikacij. Glavni oder je tehnično posodobljen in na novo opremljen. Dostava in prevoz scenskih elementov potekata na nivoju pritličja neposredno na glavni in eksperimentalni oder, dostop do Male drame v kleti in vadbenega odra v nadstropju se vrši preko tovornega dvigala. Razporeditev tehničnih prostorov omogoča kvalitetno delo pri tehnični pripravi vaj in predstav. Primerno umeščene garderobe igralk in igralcev so zagotovljene v zahtevanem številu in velikostih. Prav tako so zahtevani prostori zaposlenih primerno umeščeni tako, da so stalna delovna mesta naravno osvetljena. Samostojen sklop prostorov uprave in knjižnice v treh nivojih je brez vidnih posegov vzidan med obstoječe nosilne zidove Nemške hiše.

Rešitve temeljenja in armirano-betonske ter jeklene konstrukcije so premišljeno zasnovane in ustrezno opisane na način, ki obeta zanesljivo in racionalno izvedbo. Poznavalsko so opredeljeni tudi postopki izvajanja del in tehnologija gradnje. Prav tako je zasnovan tudi sorazmerno enostaven in učinkovit sistem ogrevanja, hlajenja in prezračevanja z več samostojnimi agregati klimatov in petimi strojnicami, ki je centralno krmiljen. Nevtralno ozadje zgodovinski stavbi starega gledališča ustvarja fasadni ovoj iz perforirane nerjaveče pločevine, ki prekriva polne in zaslanja steklene stene prizidanega krila. S svojo globino oblikuje med-prostor, ki deluje kot v gube nabran, prosojen zastor pred odrom, skozi katerega se razkriva notranje življenje gledališča, in v obratni smeri javno življenje proseva v notranjost gledališča. S predlagano fasadno opno naj bi se vzpostavil enakopraven dialog med novim in starim gledališčem, v katerem se bosta zgodovina in sodobnost dopolnjevali. To so avtorji skušali doseči z zadržanim, a dejavnim pristopom k prenovi, po katerem se nova stavba stari prilagaja in istočasno stara stavba, vsaj v delu, ki ju povezuje, tako funkcionalno kot pomensko prilagodi novi arhitekturi. V tem smislu so v gradivu fasade novega krila občutljivo interpretirali staro kupolo nad odrskim stolpom.

Projektna rešitev subtilno posega v varovane dele spomenika, saj izrablja nižje ovrednotene dele za umeščanje sodobnih prvin. Oblikovanje prizidka je v izrazu zadržano in podrejeno osnovni gledališki stavbi. Umeščanje novega programa v Nemški hiši se prilagaja varovanim prvinam in zaradi nove rabe minimalno poseže v oblikovanje hiše kot celote ter zasleduje ohranjanje avtentičnih gradiv.

Avtorji so s svojo preprosto in premišljeno zasnovo prenove in dozidave starega gledališča po vseh merilih izpolnili zahteve iz natečajne naloge in se od vseh, tudi sorodnih predlogov, najbolj približali pričakovanjem razpisovalca. V drugi stopnji so prepričljivo dokazali uporabnost predlagane zasnove s tem, da so s sorazmerno z malimi izboljšavami uspeli izpolniti vse dodatne zahteve ocenjevalne komisije. Zato je ocenjevalna komisija predlogu brez zadržkov soglasno prisodila prvi nagrado.

Plakati

Avtorji:

prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh.

Paulo Barbaresi, univ. dipl. inž. arh.

Nataša Blažko, mag. inž. arh.

Maja Kovačič, mag. inž. arh.

Tanja Paulin, mag. inž. arh.

Peter Plantan, univ. dipl. inž. arh.

Urša Podlipnik, univ. dipl. inž. arh.

Ina Radšel, mag. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Natečajna rešitev kompleksa Drame zelo dobro komunicira z javnim prostorom in odpira gledališče v mestni prostor. Naloga ponuja možnost novim programom gledališča. Naloga je večinoma rešena funkcionalno, vendar je treba poti/vodenje obiskovalcev pred morebitno realizacijo temeljito predelati. Po oceni avtorjev zapisa je predelava možna ob upoštevanju temeljnega koncepta, razen vodenja obiskovalcev, za kar je treba narediti nov koncept. Obiskovalci imajo dostop do dvoran in preddverij rešen večinoma dobro. Avtorji so upoštevali priporočila prve stopnje natečaja, vendar vse rešitve , ki so jih uvedli niso povsem ustrezne. Oblikovanje prizidka sicer sledi izdanim usmeritvam, je pa nekoliko manj domiselno. Rešitev jasno kaže odnos med volumnom stare Drame in obema prizidkoma, s tem, da je oblikovanje fasad prizidkov manj domiselno.

Avtorji projekta s svojo rešitvijo domiselno razširjajo javni prostor Drame, tako da podvojijo mestni parter z dvema atrijema. Zunanja ureditev ne sledi izdanim usmeritvam in se ne navezuje na formalno vrtno arhitekturno ureditev (izrezi – kletna etaža ne odražajo simetrične zasnove gledališča, ipd.). Predvidena je ohranitev obstoječega visokoraslega drevesa, kar ni smiselno. Manj primerno je umeščanje nosilcev za zastave pred pročeljem Drame. V vzhodni atrij krožne oblike se dostopa po zunanjem stopnišču ob Slovenski cesti. Iz njega so dostopni skoraj vsi programi Drame in Male drame. Tu je glavna blagajna s prodajo materialov in gledališka kavarna. Zahodni atrij ob Igriški ulici je kaskadno oblikovan v zunanji avditorij, ki se spušča proti veliki zunanji odrski odprtini Eksperimentalnega odra. Omogočena je podnivojska povezava med obema atrijema vendar vodenje občinstva v kletni etaži ni povsem uspelo, izvedeno je preveč labirintno in ob slabem vremenu nesprejemljivo. Videti je, da število odlagalnih mest za garderobo obiskovalcev ne zadošča. Vodenje gibalno oviranih ni dobro rešeno.

Volumen z znižanim spodnjim nivojem je deljen v štiri etaže, ki v pritličju in prvem nadstropju ne zapirajo celotnega tlorisa, tako da se ob vhodu začuti velik prostor, v katerega je umeščen nov program.

Pred glavnim pročeljem zgradbe z obstoječim glavnim vhodom je izoblikovan veliki tržni prostor, kjer velja pravilo mešanega prometa in se povezuje z dvema piazzetama ob Slovenski cesti in Igriški ulici.

Vsa prizorišča so umeščena v območje mestnega parterja oziroma I. suterenskega nivoja, tako da se poleg prostorov in poti za obiskovalce racionalizirajo manipulativne površine in poti tako v horizontalni kot v vertikalni smeri. Za gibanje publike med odmori je tako oblikovan veliki foyer, ki se, z vsemi spremljajočimi programi (garderoba, bife, sanitarije), nahaja pod parterjem in se odpira na oba atrija. Od tu je mogoč dostop do vseh prizorišč v zgradbi. Hkrati pa imata tako Mala drama kot eksperimentalni oder tudi svoje pripadajoče vstopne prostore, tako, da lahko funkcionirata povsem samostojno. Tehnični postori so umeščeni na način, ki naročniku, v primeru izvedbe, omogočajo kvalitetno delo pri tehnični pripravi vaj in predstav. Dostava, sprejem in manipulacija scenskega materiala se nahaja v P etaži zahodnega krila, kjer je umeščena tudi edina velika dvižna ploščad. Sprejemna nakladalna rampa je na obstoječem mestu, tako kot celotna pritlična etaža, glede na obstoječo višino spuščena za slabih 50 cm, zaščitena z nadstreškom. Scenski material je dostavljen direktno v manipulacijo in sestavljalnico ter od tam na glavni oder. Tu se nahaja tudi velika dvižna ploščad, ki vodi do eksperimentalnega odra in, nižje, do skladišč.

Veliki in mali vertikalni transporti so rešeni z dvigali in so umeščeni tako, da ne posegajo v igralne prostore. Ravno tako je izvedba dvigal mogoča na način, ki s hrupom ne bo oviral dela vaj in predstav. Horizontalni veliki in mali transporti so rešeni, vendar na nekaterih mestih rešitve ne delujejo dovolj dobro. Krojačnica za ženske ima omejen dostop do ženskih garderob. Pot je zaradi ozkega hodnika za odrom mogoča le prek več nadstropij. Maskirnica za moške ima omejen dostop. Pot je zaradi ozkega hodnika za odrom mogoča le prek več nadstropij.

V nivoju Eksperimentalnega odra je nivo Male drame in pododrje Velikega odra. Večina posebnih skladišč se nahaja v spodnji etaži. Pisarne tehničnih vodij predstav so umeščene v drugo nadstropje. Prostori za igralce med predstavo so umeščeni v tretjem nadstropju. Skupni prostori, ki niso neposredno vezani na sam potek predstav, zavzemajo vrhnjo etažo.

Po priporočilu komisije je v drugi stopnji natečaja korigiran naklon parterja. Neuspelo znižanje odra za 50 cm uniči vizualne povezave z balkona, deloma cercla in lož. Upoštevati je treba najmanj aktualno višino odra. Priporočamo celo dvig za cca 15 cm.. Kabina luč, ton je umeščena v nivo parterja vendar odvzame parterju šest sedežnih mest. Dejanska izvedba tj. umestitev novih sedežev, ki jih je natečajnik predvidel v cerclu ni mogoča.

Vadbeni oder, ki leži neposredno ob velikem odru oblikuje skupaj z glavnim odrom velik večnamenski volumen. Oba odra lahko delujeta povsem samostojno. V ta namen je dostop do obeh direktno vhodnega atrija mestnega parterja.

Mala drama je umeščena z vhodom ob vzhodni atrij in lahko deluje povsem neodvisno. V njen volumen prostor je umeščen pomični portal, s katerim se lahko oblikujejo različna prizorišča. Tudi tribune so pomične in omogočajo oblikovanje različnih uprizoritvenih postavitev. V nivoju medetaže se nahaja prostor lučnega in tonskega tehnika, kar omogoča najbolj učinkovito komunikacijo s prizoriščem ob različnih postavitvah. Mala drama je približno 3,00 m preozka in zato za svoj namen ni uporabna.

Eksperimentalni oder se odpira v mirnejši zahodni atrij i deluje kot samostojni sklop ali se navezuje na servisni program vzhodnega atrija. Vso talno površino prostora pokrivajo dvižni praktikabli. Povezava foyerja je sprejemljiva le ob dobrem vremenu. Umestitev stopnišča z dvigalom v foyerju , ki povezuje prvo in drugo nadstropje ni dopustna. .Javna dostopnost vadbenega odra ni dobro rešena. Streha oziroma nadstrešek nad zunanjim avditorijem eksperimentalnega gledališča ni ustrezna rešitev.

Sklop glavnega vhoda za zaposlene z upravo in spremljajočimi prostori ter osrednja knjižnica s čitalnico so umeščeni v Nemško hišo. Ti prostori so suterensko navezani na sklop Drame. Glavni vhod je napačno umeščen, prav tako pedagog in pisarna v kletni etaži (zamenjava s knjižnico?). KBB, pedagog in pisarne potrebujejo vizualno povezavo navzven/dnevno svetlobo. Rešitev ne izrablja oziroma se ne prilagaja prvotnemu stanju, ampak spreminja in prilagaja staro novemu. Načelo minimalnega posega v spomenik oziroma ohranjanje avtentičnih gradiv ni upoštevano. Potencial obstoječega vhodnega dela ni izkoriščen. Umestitev »brvi« je nesprejemljiva.

V osnovi korigirana projektna rešitev še sledi izdanim usmeritvam s področja varstva kulturne dediščine. Manj skladna z izdanimi usmeritvami je zunanja ureditev, ki se ne navezuje na formalno vrtno arhitekturno ureditev. Predvidena preureditev Nemške hiše za nov program slabše izrablja potencial hiše. Rešitev ne sledi načelu minimalnega posega v spomenik oziroma ohranjanju avtentičnih gradiv spomenika.

Kljub zgoraj navedenim pomanjkljivostim je zaradi izkazanih kvalitet ocenjevalna komisija elaboratu soglasno podelila tretjo nagrado.

Plakati

Avtorji:

dr. Matej Blenkuš, univ. dipl. inž. arh.

Katja Cimperman, univ. dipl. inž. arh.

Anja Cvetrežnik, univ. dipl. inž. arh.

Grega Valenčič, mag. inž. arh.

Rok Staudacher, abs. arh.

Ambrož Bartol, abs. arh.

Tadej Rezar, abs. arh.

David Klobčar, abs. arh.

Matic Banko, abs. arh.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji obravnavajo fasado novega prizidka kot odrsko zaveso, ki v gubah deloma razkriva svoj notranji program in s tem vzpostavlja dialog z mestom. V tem pristopu niso edini, so pa edini, ki za izvedbo take fasade predlagajo težji, trajnejši material od tako prikladne ukrivljene pločevine. Na ta način dobijo bolj strukturen, tektonski objekt, ki ga horizontalno členijo po členitvah obstoječega objekta. Oblikovanju fasade, njenim členitvam in materialnosti je posvečena posebna pozornost, pristopi pa so utemeljeni z odnosom nove stavbe do mesta na eni strani ter poglobljenim, mestoma kontemplativnim razmislekom o vlogi gledališča na drugi strani.

Navkljub temu, da je v razlagalnih shemah odnos med obstoječim in novim stavbnim volumnom nekoliko drugače prikazan, je v prostorskem prikazu podstavek kupole klasično izveden, kupola sama pa je verno rekonstruirana.

Tak odnos, ki vsaj navzven in na videz ohranja celovitost obstoječega objekta, je komisija razpoznala kot najkvalitetnejši možen pristop pri obravnavi obstoječega stavbnega volumna.

Prvotno avtorji vzpostavljajo dve vhodni osi, medtem ko je obstoječa stavba z vhodom obrnjena proti Erjavčevemu trgu, je nov prizidek obrnjen pravokotno, na Slovensko cesto. Navkljub slogovni jasnosti koncepta je žirija v prvi ocenjevalni stopnji, zaradi pomankanja predprostora ob Slovenski cesti ter slabše nagovorjenega odprtega prostora v vogalu stare in nove Drame, predlagala avtorjem, naj tudi vhod v prizidek orientirajo v enaki smeri kot je obstoječi. Avtorji so na priporočilo odgovorili s pridržkom, ki kaže na izoblikovano mnenje o dialogu novega stavbnega hibrida s prostorom v katerem stoji. Nasprotno pa so s posegom bistveno izboljšali povezanost notranjih površin, ki so namenjene obiskovalcem.

Notranjost je skorajda strogo oblikovana, materiali so klasični in tem dajejo vtis brezčasnosti. Naravna svetloba v notranjost vstopa preko ukrivljene fasade, ki obenem usmerja poglede, in diskretno zakriva, kar je zakriti potrebno.

V osnovi korigirana projektna rešitev še sledi izdanim usmeritvam s področja varstva kulturne dediščine. Manj skladna z izdanimi usmeritvami je zunanja ureditev, ki se ne navezuje na formalno vrtno arhitekturno ureditev. Predvidena preureditev Nemške hiše za nov program slabše izrablja potencial hiše. Rešitev ne sledi načelu minimalnega posega v spomenik oziroma ohranjanju avtentičnih gradiv spomenika.

Elaborat je skrbno, izčrpno in pregledno pripravljen, avtorji so v izdelavo vložili izjemen napor, ki je predvsem na arhitekturnem nivoju dobro in jasno utemeljen. Upati je bilo, da bodo s priporočili in izboljšavami po prvem ocenjevalnem krogu resni kandidati za izvedbo, vendar so resne funkcionalne tehnološke pomanjkljivosti dopolnjenega elaborata pokazale na očitno slabšo prilagodljivost izbranega koncepta, ki mu zato ocenjevalna komisija namenja zvišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Aljoša Dekleva, univ. dipl. inž. arh., M. Arch (Dist) AA

prof. Tina Gregorič, univ. dipl. inž. arh., M. Arch (Dist) AA

mag. Mojca Kocbek Vimos, univ. dipl. inž. arh.

Naia Sinde, arh.

Jan Žužek, abs. arh.

Martin Kruh, abs. arh.

Martina Marčan, mag. inž. arh.

Vid Zabel, abs. arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat odlikuje jasna strukturiranost v odnosu do fizičnega, zgodovinskega in programskega konteksta, tako v zasnovi stavbe kot v preoblikovanju zunanjega prostora. Vertikalni foyer, kot osrednja prostorska in pojavna hrbtenica zagotavlja celoti primeren metropolitanski značaj, predvsem v smislu dobre povezanosti vseh programov in njihovega odpiranja v prostor mesta. Morda je manj uspešna njegova razdrobljenost po vseh etažah, ki jo logično narekuje koncept. S tem se izgubi možnost oblikovanja večjega skupnega prostora vseh dvoran, ki bi kot tak izražal značaj osrednje gledališke ustanove v državi in omogočal druženje večjega števila ljudi v istem prostoru.

Oblikovanje zunanje podobe je bilo ocenjeno kot zelo kvalitetno, jasna strukturiranost in globina fasadne opne v navezavi na Ravnikarjev pristop oblikovanja stavbnega ovoja, se dobro vrašča v okolje neposrednega zaledja in širšega konteksta osrednje mestne zgodovinske osi.

Poudarjanje ključne vloge historičnega vhoda v konceptualnih izhodiščih se v izpeljavi natečajnega elaborata kaže kot nedosledno, saj je spričo osrednje komunikacijske vertikale, njene uporabnosti in pojavnih kvalitet, vloga obstoječega glavnega vhoda izrazito podrejena.

Promet je primerno rešen, v skladu s priporočili. Zunanja ureditev je konceptualno jasna in atraktivno oblikovana vendar pozicija, oblika in velikost vstopnega atrija, premočno posežejo v javni prostor, glede na njegovo dodano vrednost. Pri preveritvi v naravi, so se za boljše izkazale tiste rešitve, ki so zareze v mestnem parterju umeščale severno od obstoječe stavbe in tako pustile dovolj prostora v stiku staro novo, kjer je nujno zagotoviti primeren prostor tudi za potrebe eksperimentalnega odra, kadar se ta odpre navzven.

Preplet sodobnega in historičnega je v oblikovanju zunanje podobe gledališča dobro uravnoteženo. Rekonstrukcija odrskega stolpa, ohranja tanko mejo v razmerju mas starega in novega. Asociativna forma fasadne opne, ki se metaforično navezuje na program in hkrati vzpostavlja odnos do kulturnega konteksta Plečnikove dediščine in je značilnost večine prispelih elaboratov, je bila pri tem elaboratu glede na kompozicijsko izpeljavo, materialnost in obravnavo robov uvrščena med najuspešnejše rešitve. Manj uspešno je prikazana arhitekturna artikulacija vertikalnih in horizontalnih konstrukcij ter debelin sestav in njihov vpliv na pojavne kvalitete novih posegov, predvsem v vizualizacijah.

Projektna rešitev sledi izdanim kulturno varstvenim usmeritvam. Oblikovanje novega prizidka ustrezno dopolnjuje zgodovinski del. Rekonstrukcija kupole skupaj s strešinami dela gledališča, ki se varuje, ohranja vtis volumna prvotne gledališke palače. Posegi v Nemški hiši sledijo načelu minimalnega posega.

Avtorji elaborata si zaradi navedenih značilnosti, ki kvalitetno prispevajo k razmisleku o prostorski in pojavni artikulaciji nove Drame, kot pomembne državne institucije v središču glavnega mesta in njene uravnoteženosti med notranjostjo in zunanjostjo, starim in novim ter javnim in internim, po mnenju ocenjevalne komisije zaslužijo zvišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

dr. Jaka Bežan, univ. dipl. inž. arh.

mag. Boris Bežan, univ. dipl. inž. arh.

Olga Bombač, mag. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Osnovna ideja projekta je, da v kontekst obstoječega, širšega ambienta mestnega središča vnaša nov akcent z izrazitim oblikovanjem prizidkov in kupole nad osrednjim odrom Drame. Predvsem kupola izstopa in bi bila prepoznavna od blizu in daleč. Novogradnja je nova dominanta, tudi v širšem kontekstu; historičen del Drame postane njen prizidek. Predlog je najboljši med vsemi elaborati, ki so zasnovali natečajno rešitev na ta način.

Vendar, nova kupola, oziroma nadzidava odra je za občutljiv mestni prostor predimenzionirana, izstopanje je oblikovno sporno, ker preglaša historično Dramo. Preseženi so gabariti, tudi uvajanje obsežnega programa nad osrednjim odrom ni ustrezno.

Stavbne mase so izrazite, umeščene simetrično glede na osrednjo os historičnega objekta Drama. Fasadne ravnine so členjene z vertikalnimi, na vseh fasadah enako enakomerno nanizanimi elementi iz belega umetnega kamna, ki ponazarja gledališko zaveso. So nevtralna likovna podlaga ohranjeni, kvalitetni stavbi obstoječe Drame. Odstopa parterni del severne fasade, kjer je omogočen vpogled v notranjost na eksperimentalni oder. Poudarjen stik parterja z zunanjim uličnim življenjem je atraktiven. Povezava odra in zunanjega prostora je kvaliteta, predstavlja potencial za nastanek novega tipa javnega mestnega prostora.

Predprostor prizidkov in Erjavčeva ulica so oblikovani v enoten, tržni prostor. Z njega je urejen nov glavni dostop preko relativno majhne odprtine, poglobljenega stopnišča v kletni del. Tam so poljavni “rimski foyer” ter spremljajoči prostori kot so garderobe, toalete, itd. Preko dveh notranjih trgov je mogoč vpogled na vadbeni oder ter na zahodu v sestavljalnico. Na ta del so navezana stopnišča, tudi ob arkadah. Upoštevana je možnost prikaza arheološke dediščine.

Tlorisna zasnova je racionalna, logično urejena, funkcionalne povezave so smiselne. Izpod arkad je omogočen pogled na interno stopnišče. Rešitev ponuja na fasadi možnosti oglaševanja gledališča in dogajanja v njem. Z vidika gledališke tehnologije je manipulacija okoli Velikega odra zelo dobro rešena ravno tako umestitev ostalih tehničnih prostorov. Bistvena težava natečajne rešitve je umestitev dvigala za veliki transport z direktnim vstopom v Malo dramo. V času, ko dvigalo obratuje, v dvorani, zaradi hrupa, ki ga dvigalo povzroča, ni mogoče izvajati vaj oz. kakršnih koli umetniških dejavnosti.

Z vidika varstva kulturne dediščine projektna rešitev v osnovi sledi izdanim usmeritvam, ni pa skladna s pričakovanimi najdbami na globini okoli 2,80m. Oblika obstoječega historičnega odrskega stolpa -kupole ni povzeta ali ustrezno interpretirana. Nadomešča jo preprosta kvadrasta oblika, ki se ne povezuje s historičnim gledališčem.

Natečajni elaborat predlaga veliko dobrih arhitekturnih in urbanističnih rešitev, medsebojno konsistentnih, tudi funkcionalno je eden boljših.

Natečajna komisija je na osnovi navedenih ugotovitev presodila, da projekt ni bil primeren za uvrstitev v drugo stopnjo, zaradi izkazanih kvalitet pa si zasluži znižano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Uroš Razpet, univ. dipl. inž. arh.

Gašper Fabijan, abs. arh.

Gašper Medvešek, univ. dipl. inž. arh.

Karin Rožman, univ. dipl. inž. arh.

Petar Vidanoski, univ. dipl. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji ohranjajo obstoječe glavne vhode v staro gledališče, da se zadrži njegov pomen in ohrani enotna ploščad gledališkega trga za razne prireditve. Ohranjena sta tudi nekoliko preurejena spodnje in gornje preddverje kot tudi obstoječa gledališka kavarna s teraso. Pod avditorijem in obema stranskima trgoma je vkopan veliki foyer z blagajno, garderobo in restavracijo. Veliki foyer, kjer se lahko prirejajo množični sprejemi, je središče komunikacij po tlorisu in prerezu gledališča in do uprave s knjižnico v Nemški hiši. Nov prizidek je zamišljen kot škatla s hodniki po zunanjem obodu in odra, kar zagotavlja dostop do prostorov po sicer preglednih poteh, čeprav se nekatere križajo z glavno transportno potjo.

Funkcionalni sklopi so po prerezu smiselno povezani in razporejeni. Poglavitna pomanjkljivost natečajne rešitve je umestitev tovornega dvigala z neposrednim vstopom na Eksperimentalni oder in v Malo dramo, poleg tega tvori tovorna ploščad tla Male drame. S stališča akustike in logistike sta rešitvi problematični, ker v času, ko dvigalo obratuje, v dvoranah vaj oz. predstav ni mogoče izvajati. Mala drama in eksperimentalni oder imata premajhno skupno skladišče in ločen vhod za obiskovalce, kar otežuje stik z obiskovalci in nadzor vhoda. Razen odpiranja zaobljenih vogalov na strani prizidka, rešitev oglaševanja gledališča na fasadi ni bila podana.

Predlagana zasnova je po kulturno varstvenih merilih spoštljiva do stare zgradbe in v zunanjem izrazu primerno zadržana. Fasadna opna iz vertikalnih kamnitih lamel, ki je na obeh uličnih straneh zaobljena in v vogalih odprta, spominja na podobne oblike stare secesijske zgradbe. Stik fasade novih prizidkov z nastavkom kupole odrskega stolpa starega gledališča je primerno oblikovan.

Po mnenju ocenjevalne komisije, so avtorji razvili po vseh merilih zelo domišljeno in prepričljivo zasnovo, ki pa ima v primerjavi s sorodnimi predlogi več funkcionalno manj primernih rešitev. Zato je natečajnemu predlogu podelila znižano priznanje.

Plakati

Avtorji:

izr. prof. Tomaž Krušec, univ. dipl. inž. arh.

Lena Krušec, univ. dipl. inž. arh.

Vid Kurinčič, univ. dipl. inž. arh.

Neža Novak, mag. inž. arh.

Jurij Nemec, univ. dipl. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji natečajnega elaborata temeljijo arhitekturno zasnovo objekta z mehko oblikovanim fasadnim ovojem novega prizidka, ki išče vzporednice z odrsko zaveso kot simbolnim nosilcem obravnavanega programa in obenem ustvarja nevtralno ozadje historičnemu delu objekta, ki ga s tem ne razvrednoti. Ta fasadni ovoj členijo v horizontalah obstoječe stavbe. Sorodna oblikovna poteza se ponovi v stropu prve kleti, kjer tokrat v horizontalni smeri istočasno rešuje konstrukcijo in naravno osvetlitev kletnih prostorov. Enak pristop k oblikovanju stropa vhodne avle na eni in servisnih prostorov na drugi strani se zdi nekoliko vprašljiv. Vhod v novo vhodno avlo vodi preko poglobljenega stopnišča ob Slovenski cesti, od tu je dostopen foyer velikega odra in preko vertikale v vzhodnem delu prizidka ostala prizorišča. Arkada prizidka ob Slovenski funkcionira kot avtobusno postajališče, avtorji pa na tem mestu navkljub izvedljivosti ne predvidijo vhoda za obiskovalce.

Z vidika gledališke tehnologije je tloris Male drame je manjši od zahtevanega v natečajni nalogi. Oder je, zaradi vstopnega mesta obiskovalcev plitev in širok. Skladišče Male drame je zaradi umestitve in velike transportne poti prehodno. S tem je del skladišča neuporaben. Postavitev dvigala za povezavo EO-MD bi lahko povzročila težave s hrupom in s tem z delom na teh odrih (vaje, predstave). Mala drama in Eksperimentalni oder imata ločen vhod za obiskovalce, kar pomeni določeno težavo za gledališče. Mislimo na sprejem ali kontakt z obiskovalci in nadzor nad dogajanjem na vhodu. Nekateri prostori so nefunkcionalno umeščeni glede na sklope. Igralske garderobe ne sledijo funkcionalnemu navodilu, so pomešane. Iz načrtov je razbrati, da so določene poti za mali transport preozke ali pa, da vhodi v prostore niso funkcionalno postavljeni. AV prostor in prostor lučne kabine Velikega odra so umeščeni v zdajšnji zgornji foyer. V tej postavitvi zaposleni nimajo vizualnega stika z odrom, rešitev ni dobra. Rešitev v fasadi ne ponuja možnosti oglaševanja gledališča in dogajanja v njem oziroma se je iz načrtov ne da razbrati.

Z vidika varstva kulturne dediščine projektna rešitev v osnovi sledi izdanim usmeritvam. Ponudila je dobro rešitev horizontalne členitve fasade prizidka (novo gradnje), ki črpa iz oblikovanja zgodovinskega dela.

Zaradi subtilnih oblikovnih rešitev in hkrati resnih funkcionalnih težav, ki po mnenju ocenjevalne komisije niso enostavno odpravljive, se je elaborat uvrstil med znižana priznanja.

Plakati

Avtorji:

Maruša Zorec, univ. dipl. inž. arh.

Uroš Rustja

Andreja Ajlec

Petra Žohar

Sašo Leskovar

Mark Koritnik

Danijel Tejič

Insert iz poročila komisije:

Obravnavani elaborat odlikuje jasna konceptualna misel, ki je slikovito ilustrirana s študijo maket na teme dostopa (platforma), strukture nove stavbe (zastori), odprtega prostora (praznine) in programsko razporeditev v pasovih (geometrija). Izrazito avtorsko izhodišče, da sodobno gledališče ni monument, vodi v premislek celote, ki med vsemi prispelimi elaborati najbolj izrazito izpostavi in izpelje problem dvojnosti, dialoga med obstoječo in novo stavbo, ki jo poveže v prepoznavno harmonično celoto. Z utemeljenim premislekom so prišli do zaključka, da je samo s posegom v obstoječo hišo in z njeno funkcionalno in pojavno nadgradnjo mogoče ohraniti originalno logiko stare stavbe in s tem celote. Na način posega v stranske fasade, dobi stara stavba nove kvalitete, tako ambientalne kot funkcionalne, predvsem pa zadrži vlogo obstoječega glavnega vhoda. Novi del je izrazito odprt, proti trgu predvsem s komunikacijami in predprostori dvoran, manj pa z neposredno interakcijo gledališča z mestnim javnim prostorom. Takšna rešitev omogoča kvalitetne poglede proti mestu in dominantam za obiskovalce v času predstav in se izraža kot programski prerez stavbe v mestu, kar pa ne velja za čas, ko ni obiskovalcev. Ta pomanjkljivost je še posebej izrazita v območju trga ob Slovenski, kjer je na račun lepo rešenih dostopov in v staro stavbo, prekinjen stik z eksperimentalnim odrom, odprtim proti pasaži.

Z vidika gledališke tehnologije so horizontalne poti velikega transporta smiselno urejene. Vertikalne poti so glede na postavitev dvigal, prehodna ploščad, funkcijsko velika ovira. Glede na to, da tehnologija ni jasna, predvidevamo, da so, ko dvigalo deluje vsi horizontalni prehodi blokirani. Težava nastane že pri nakladalni ploščadi, kjer ni dovolj prostora za »parkiranje« velikega transportnega voza, ko je dvigalo v funkciji. Pomeni, ko dvigalo deluje se na začetku transportne poti ustvari zamašek. Skladišča v 4. kleti so predaleč in težko dostopna. Izstop iz dvigala in manipulacija z vozom v skladišču vzameta veliko prostora. Iz vseh teh razlogov so skladišča neuporabna ali delno uporabna. Dobro sta rešena vhoda v Malo dramo in Eksperimentalni oder. Rešitev v fasadi ne ponuja možnosti oglaševanja gledališča in dogajanja v njem. Notranje delovanje gledališča s transportnega vidika ni dobro rešeno. V nalogi ni rešitve po kateri bi, v primeru izgradnje, gledališče lahko delovalo bolje kot deluje sedaj.

Z vidika kulturno varstvene stroke projektna rešitev ni sprejemljiva, saj ne sledi ključnim usmeritvam, ki se nanašajo na posege v historični del. S spomeniškovarstvenega stališča je predlagana predelava stranskih fasad z namenom vzpostavitve novih vhodov, umestitve nadstreška in vzpostavitve zunanjega stopnišča nesprejemljiva.

Arhitekturni del ocenjevalne komisije je mnenja, da projekt na izrazito aktiven način izraža problematiko prenove in varovanja kulturne dediščine in kaže smer, kam bi bilo smiselno usmerjati razvoj kulturno varstvene stroke, ki danes formalno in ideološko ne omogoča tako korenitih in celostnih posegov. Zato se problematika prenove največkrat ločuje na konservacijo starega in nove dodatke, kar pa ne da vedno celostnih rezultatov, še posebej v primerih, kjer ostane obstoječa stavbna substanca v manjšini. Ocenjevalna komisija je elaboratu podelila znižano priznanje.